Gospodarstvo

Skupščina GZS o trgu dela, kadrovski vrzeli in planu dela za naslednje delo

 

Ljubljana, 13. decembra 2017 – Na današnji seji Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so člani Skupščine z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razpravljali o trgu dela in ukrepih vlade. Sprejeli so tudi Plan GZS za leto 2018.

 

Kot je poudaril predsednik Skupščine GZS, Radovan Bolko, je v duhu Razvojnega partnerstva treh generacij 2018-25 in ukrepov, s katerimi bi lahko do leta 2025 povečali izvoz na 50 milijard in dodano vrednost na 60.000 evrov, tudi plačna politika GZS usmerjena k višjim ciljem, ki plače ne vidi zgolj kot strošek dela, ampak tudi kot motivacijski faktor in potencial za večjo blaginjo prebivalcev Slovenije. Njen spiralni učinek utegne dodatno vplivati na rast potrošnje in BDP-ja države in s tem hitrejše približevanje vodilnim državam v EU. Del te plačne politike je tudi vprašanje minimalne plače in njene vloge v gospodarskem sistemu preko dviga stroškov dela. Vse to so ključne teme, o katerih morajo odločati socialni partnerji in pri katerih bi si želeli konstruktivnega sodelovanja z ministrstvom in Vlado RS.

Pred kratkim smo do uspešnega zaključka pripeljali že nekaj konkretnih dosežkov na temo razvojnega partnerstva. Omenil je dvig praga pri obdavčitvi nagrade za poslovno uspešnost iz sedanjih 70 % na 100 % povprečne plače, za kar sta se skupaj prizadevali GZS in ZSSS, pa tudi preprečitev povečanja obremenitev pri začasnih napotitvah na delo v tujino.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja  Mrak  Kopač, je podprla zbornične aktivnosti v okviru Razvojnega partnerstva. Zavzela se je za oblikovanje skupnih ciljev, saj verjame, da je mogoče skupne izzive rešiti v dialogu, »moramo pa biti na istem vozu«. To velja tudi za oblikovanje novega plačnega modela. O minimalni plači je napovedala razpravo na naslednji seji Ekonomsko-socialnega sveta. Glede regresa se strinja s predlogom do 100 % oprostitve socialnih prispevkov, kar bodo predlagali vladi, če se bo strinjala. Podrobneje je predstavila aktivnosti na področju zaposlovanja tujcev ter se dotaknila vajeništva.

Kot zamisel je navedla dvig izhodiščnih plač na višino minimalne plače, kjer pa ji je izvršni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič odgovoril, da naj ne hiti s takimi rešitvami. Kar nekaj panožnih kolektivnih pogodb je v Sloveniji, kjer je izhodiščna plača oz. najnižja osnovna plača zaradi plačnega sistema precej pod minimalno plačo. Prav na GZS smo sprožili postopek, da bi sistem spremenili. Prehitevanje pri teh postopkih bi povzročilo težave, ker je treba biti senzibilen na poslovanje v posameznih panogah, je opozoril ter se zavzel za postopno bipartitno dogovarjanje brez radikalnih posegov s strani države.

Skupščina GZS se je tako seznanila s pogledi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti glede aktualnih vprašanj  s področja trga dela in ukrepi Vlade RS na tem področju in pozvala, da se ministrica za delo o vseh ključnih vprašanjih trga dela usklajuje z GZS.

 

V nadaljevanju so se člani Skupščine seznanili s planom dela GZS za prihodnje leto. Ključni ciliji GZS so poleg Razvojnega partnerstva za tri generacije 2018-25 še kadrovska vrzel na trgu dela, poslovno okolje, digitalizacija, internacionalizacija, podpora inovativnosti ter blagovna znamka GZS in članstvo. Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc je podrobneje predstavila usmeritve in aktivnosti GZS v okviru posameznega cilja predstavila. Spregovorila je tudi o finančnem planu ter bolj učinkoviti, hitrejši in racionalnejši organiziranosti GZS, vezani na večjo medsebojno povezanost in manjšo razdrobljenost.

Skupščina GZS je sprejela plan dela GZS za leto 2018. Pričakuje pa rebalans plana dela in finančnega načrta za leto 2018, v kolikor bo vodstvo GZS presodilo, da je zaradi posodobitve organiziranosti GZS to potrebno.

Izvršni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič je spregovoril o projektu GZS – Kadrovski vrzeli. Kot je dejal, analize in ankete med gospodarstveniki napovedujejo, da bo kadrovska vrzel omejevala gospodarsko rast v Sloveniji. Ključne izzive vidi v premajhnih generacijah, ki pridejo iz šole, ob hkratni neustrezni ponudbi med brezposelnimi, v nezanesljivih napovedih in informacijah o potrebah gospodarstva in družbe, neustreznem vpisu v srednje šole in nadaljevalne izobraževalne programe, v rigidnem sistemu šolstva, nerazvitosti dualnega izobraževanja ter nizki zaposlenosti generacije 55+. Med predlogi GZS na tem področju je izpostavil enostavnejši priliv delovne sile iz tujine, nove programe aktivne politike zaposlovanja za prekvalifikacije, sistematično promocijo tehnične kulture in izobraževanja, analize in napovedi potreb kompetenc in demografskih trendov, spremembo izobraževalnega modela, pa tudi ciljani ukrepi države in gospodarstva za vsem prijaznejše zaposlovanje generacije 55+.

Skupščina je vodstvu GZS naložila, da organe obvešča o realizaciji projekta.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, GZS-Služba za strateško komuniciranje

14. 12. 2017

Avtor

Administrator


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja