Avtomobilizem

Toyotina pomoč pri zmanjšanju števila žrtev prometnih nesreč

Toyota je na seminarju v svojem razvojnem centru v Zaventemu v Belgiji predstavila svojo vizijo izničenja prometnih nesreč, katere bistvo je uvedba avtomatske vožnje. O njej smo se pogovarjali z inženirjem Seigom Kuzumakijem in Gillom Prattom, direktorjem Toyotinega raziskovalnega inštituta.

Kaj je za Toyoto glavna gonilna sila programa avtomatske vožnje?

Kuzumaki: Toyota si prizadeva za varno in čedalje boljšo mobilnost za vse. Želimo, da bi ljudje nehali premišljevati o možnostih udeležbe v prometni nesreči in da bi se v avtomobilih zabavali, ne pa skrbeli. S programom avtomatske vožnje smo si zadali cilj, da bomo izrazito zmanjšali število žrtev prometnih nesreč. Na svetu namreč vsako leto v prometni nesreči kar 1,3 milijona ljudi izgubi življenje.

Pratt: Poleg tega bo program avtomatske vožnje omogočil prevoz vsem – tudi starejšim in ljudem s telesnimi omejitvami, ki avtomobila ne morejo voziti.

Kako nameravate to doseči?

Kuzumaki: Naša vizija temelji na konceptu, katerega bistvo je avtomobil, ki bo pomagal pri ohranjanju varnosti. Avto bo dobesedno pazil na vas. Ta projekt smo poimenovali Mobility Teammate Concept.

Pratt: Sčasoma se bo umetna inteligenca še dodatno izpopolnila in bo avtomobil sam zaznaval voznikove navade. Umetna inteligenca jim bo sledila ali pa voznike opozarjala. Tako bosta voznik in avtomobil delovala skupaj in tako postala nerazdružljiva.

/

Kako bo to delovalo v praksi?

Pratt: Pri Toyoti ločimo dve vrsti avtomobilske avtonomnosti: vozniško in vodniško. Vozniški koncept temelji na avtonomni vožnji, ki je aktivirana takrat, ko voznik ne želi voziti. Vodniški koncept pa ves čas omogoča različne stopnje asistence. Pri tem je pomembno, da vozniku prepuščamo možnost izbire. Tudi pri povsem avtomatski vožnji bo voznik še vedno lahko prevzel volan in užival v svobodi vožnje.

Kuzumaki: Napredne tehnologije so le en vidik, naš pristop pa je večplasten, saj želimo, bi te postale široko dostopne. Šele ko so tehnologije in varnostne funkcije vgrajene v celotno floto vozil, se lahko nadejamo temeljitih sprememb. Ponosni smo, da so naše varnostne tehnologije na evropskem trgu že v 92 odstotkih vseh prodanih avtomobilov znamk Toyota in Lexus. Tako lahko uresničujemo zavezo po izničevanju prometnih nesreč.

Vse to se zdi zelo obetavno. Kdaj pa bo mogoče te novosti preskusiti na cesti?

Kuzumaki: Leta 2020 bomo predstavili tako imenovani način highway teammate, ki pomeni avtomatsko vožnjo na avtocesti, z njim pa bodo mogoči vključevanje na avtocesto, prehitevanje in zamenjevanje voznih pasov. Sistem bo ves čas sodeloval z voznikom.

/

Kaj pa avtonomna vožnja na navadnih cestah?

Pratt: V naslednjih dvajsetih letih bomo predstavili še način urban teammate za avtonomno vožnjo na običajnih cestah. Vse to bo omogočila še zmogljivejša umetna inteligenca.

Kakšno je vaše stališče glede sodelovanja s tekmeci, ki tudi razvijajo svoje rešitve?

Pratt: Odprti smo za tovrstno sodelovanje, saj moramo na področju prometne varnosti narediti vse, da se bo ta izboljšala.

Kuzumaki: Sodelovanje avtomobilskih znamk na področju prometne varnosti je nujno. Po drugi strani pa tekmovalnost spodbuja in pospešuje tudi napredek.

/

Kako se koncept TRI vključuje v Toyotino strategijo razvoja?

Pratt: Kaizen, se pravi načelo nenehnega napredka, je osrčje vsega, kar počnemo pri Toyoti. To je pravzaprav naša največja moč. Seveda pa potrebujemo v časih hitrega napredka tudi nove pristope. In pogosto majhni koraki preprosto niso dovolj.

Če te ni strah poraza in imaš tudi nekaj sreče, ti na koncu gotovo uspe. Zato smo se pri razvijanju umetne inteligence povezali z nekaterimi drugimi podjetji, s katerimi sodelujemo na področjih robotike, podatkov, strojne opreme …

Kako nameravate ohranjati visoko stopnjo varnosti? Je varnosti sploh kdaj dovolj?

Pratt: Pisanje programske opreme je pravzaprav najlažji del. Najteže pa je predvideti človeško ravnanje. Bo avtomobil zavil levo ali desno? Bo otrok stekel za žogo? Na podlagi resničnega človeškega ravnanja smo izdelali poseben statistični model, ki ga uporabljamo za testiranje programske opreme, na kateri temelji avtonomna vožnja. A to ni dovolj. Uporabljamo tudi različne simulacije resničnih prometnih in življenjskih situacij.

Kuzumaki: Pomembno je, da je avtomobil tudi samostojno povsem varen. To pomeni, da je varen brez povezave z infrastukturo ali drugimi vozili. Vozilo mora navigirati tudi takrat, ko na primer v primeru naravnih nesreč določene storitve niso na voljo. Ta vozila se bodo morala samostojno znajti tudi v slabih vremenskih razmerah.

Kateri so glavni izzivi prihodnosti množične mobilnosti?

Kuzumaki: Na začetku moramo omeniti predpise. Potrebujemo njihovo poenotenje, če želimo avtonomno vožnjo uvesti na vseh cestah. Poleg tega pa zahteva ta zelo veliko količino prenosa podatkov, ki mora biti hiter, učinkovit in varen.

Pratt: Peta stopnja avtomobilske avtonomnosti je zagotovo največji izziv. Umetna inteligenca v tem trenutku še ni na tej stopnji. Naslednji izziv je, kako bo to sprejela družba. Umetne inteligence in avtonomne vožnje še zdaleč ni pripravljen sprejeti vsakdo. Zato moramo za začetek ljudem pomagati pri spreminjanju načina razmišljanja. Spomnite se, kako je bilo v preteklosti z dvigali.

Potrebnega je bilo kar nekaj časa, da smo se navadili na avtomatska dvigala. Naloga nas proizvajalcev pa je, da izdelamo varne izdelke. Zagotoviti moramo, da bodo avtomatska vozila precej boljša od vozil, ki jih lahko upravljajo izključno ljudje. Le tako bomo dosegli, da bo mama prevoz svojega otroka zaupala avtomatskemu avtomobilu.

/
9. 1. 2018

Avtor

Administrator


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja