Gospodarstvo

GZS se zavzema za največ 10-dnevni rok za pridobitev enotnega dovoljenja

 

Ljubljana, 22. januarja 2018 – Demografski trendi potrjujejo bojazen, da bo pomanjkanje karov še večji izziv kot je bila do nedavno visoka brezposelnost. Zato je treba zagotoviti možnosti in priložnosti za hitrejše in enostavnejše zaposlovanje tujcev, še posebej visokokvalificiranih, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije.

Igor Knez, namestnik direktorja Pravne službe GZS, je opozoril, da imajo podjetja že danes veliko potrebo po zaposlovanju iz tujine.

Na zavodu zaznavajo veliko povpraševanje po kadrih iz tujine, je potrdila direktorica ZRSZ Mavricija Batič, zlasti za deficitarne poklice – predvsem v logistiki, transportu, gradbeništvo, kovinarstvu in elektroindustriji. Čeprav so tudi brezposelni s temi znanji, je vprašljiva njihova ustreznost in usposobljenost. Pogosto gre za starejše ljudi, ki so težje zaposljivi. Tudi zato se kadrovske potrebe podjetij rešujejo z zaposlovanjem tujcev.

Slovenija ima eno najbolj neugodnih demografskih struktur v EU, je kritičen državni sekretar na MDDSZ Peter Pogačar. Vsakoletno se soočamo z demografskim primanjkljajem v višini 10.000 oseb; toliko se jih namreč upokoji več kot jih pride na trg dela. Pomanjkanje delavcev je označil kot pomemben dejavnik tveganja nadaljnje gospodarske rasti. Tudi staranje delovne sile je velik problem, saj bo čez 5 let vsak četrti delavec starejši od 55 let in te ljudi bo treba motivirati in usposobiti za delo. Zaradi takšnih demografskih trendov primanjkljaja ne bo mogoče odpraviti brez dotoka tuje delovne sile. Že danes je v sodelovanju z gospodarstvom nujno oblikovati novo strategijo ekonomskih migracij.

Povprečna obravnava za pridobitev dovoljenja za bivanje in delo se je v zadnjih letih bistveno skrajšala, pravi državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic. Medtem ko je znašala 52 dni pred letom 2014, je bila lani le še 30,27 dni. Migracije je po Šeficevem prepričanju treba ločiti med ekonomske in spontane nezakonite, pri čemer druge ne odgovarjajo izzivom, s katerimi se soočamo. Nujno se je fokusirati na resno, premišljeno migracijsko politiko, ki bo pripomogla k nadaljnjemu razvoju. Ključni problem ni v sami strategiji, temveč v njenem (ne)izvajanju.

S tem se je strinjal tudi Aleš Cantarutti, državni sekretar na MGRT. Določeno rešitev pri zaposlovanju lahko prinesejo sporazumi z drugimi državami, kot sta na primer Gruzija in Ukrajina. Hkrati je poudaril, da se slovensko gospodarstvo spreminja in posledično povečuje povpraševanje po strokovnih kadrih, kjer je treba olajšati zaposlovanje.

Konkretne težave pri zaposlovanju tujcev z visoko izobrazbo, ki prihajajo le za določeno srednjeročno obdobje (pet let), je prikazala vodja kadrovskih storitev v Leku Nives Fajfar. Gre za vprašanje visoke obdavčitve dela, vključno z bonitetami, ki jih ti kadri prejmejo od delodajalca – plačilo šolnin, davčno svetovanje, pomoč pri migracijskem postopku … Hkrati je opozorila na dejstvo, da so starejši zaposleni po zakonu (ZDR) zaščiteni. Ko se odločijo za upokojitev, ta-isti zakon njihovo nadaljnje aktivno delo omejuje.

“Gospodarstvo od države pričakuje manj nepotrebnega administriranja in birokracije ter sodelovanje in hitro reševanje vlog. Rabimo vizijo, kako bomo premaknili gospodarstvo in drug drugemu moramo pomagati,” je bil jasen Iztok Malačič, direktor za prestrukturiranje in korporativno upravljanje v Alpini. Glede zaposlovanja starejših je predlagal, da se tistih, ki sicer gredo v pokoj, pa bi želeli delati, ne bi omejevalo.

V dobi digitalizacije je deset dni najdaljši še sprejemljivi rok za pridobitev dovoljenja, meni izvršni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič, in dodaja, da se GZS aktivno zavzema za uveljavitev takšnega roka. Pomanjkanje kadrov je konstanta, ki se ji ni mogoče izogniti, in nas bo spremljala vsa naslednja leta. Da bi pospešili in poenostavili pridobivanje kadrov iz držav JVE, je predlagal, da se tam ustanovijo posebne pisarne ZRSZ, preko katerih bi slovenska podjetja lažje iskala nove zaposlene. Poleg tega potrebujemo za zaposlovanje visokokvalificiranih kadrov poseben, enostaven in hiter postopek z vzpostavitvijo registra podjetij z visoko dodano vrednostjo.

Udeleženci dogodka iz vrst gospodarstva so jasno izpostavili, da so se postopki po sprejemu zakona o zaposlovanju tujcev navkljub drugačnim pričakovanjem še podaljšali. Številni trajajo od 60 do 90 dni. Ozko grlo predstavljalo predvsem upravne enote in Zavod RS za zaposlovanje, ki so preobremenjeni z vodenjem celotnega postopka. Kritični so bili tudi do njihovega pomanjkljivega sodelovanja. Poleg tega ni enotnih navodil, ki bi zagotovili enoznačno izvedba posameznega postopka.

 

Mag. Tajda PeliconVodja za strateško komuniciranje

Gospodarska zbornica Slovenije

Služba za strateško komuniciranje in marketing

Dimičeva ulica 13, 1504 Ljubljana

t:01 5898 136

m:041 397 194

e:tajda.pelicon@gzs.si

w:www.gzs.si

23. 1. 2018

Avtor

Administrator


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja