Gospodarstvo, Splošno

Samo močna gospodarska zbornica je lahko partner vladi in sindikatom

Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) se je na 3. redni seji v razpravi o prihodnji organiziranosti Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) izrekel za usmeritev v močno in enotno GZS, ki bo ohranila dosedanjo avtonomijo samostojnih regijskih zbornic. Hkrati s tem je upravni odbor podprl prizadevanja za uvedbo izbirnega članstva.

Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc je uvodoma predstavila več alternativnih usmeritev za prihodnjo organiziranost GZS. Prva usmeritev kot opciji ponuja ohranitev modela vsepanožne in vseregijske zbornice ali preoblikovanje v zbornico izbranih panog in regij. Druga usmeritev kot prvo opcijo nudi enotno, močno in povezano zbornico, kot drugo pa zvezo zbornic in združenj. Tretja usmeritev je povezana z modelom članstva in predvideva ali ohranitev prostovoljnega članstva ali uvedbo obveznega oziroma izbirnega članstva. Sedaj imamo v praksi kontinentalni zbornični model, ki se financira po anglo-saksonskem modelu, kar je na dolgi rok nevzdržno.

AVTONOMIJA SAMOSTOJNIH ZBORNIC NAJ OSTANE

V razpravi so se člani upravnega odbora izrekli za zbornico, ki bo pokrivala vse regije in vse panoge, vendar pa je potrebno konsolidirati poslovanje organizacijskih enot, ki poslujejo negativno, in jih po potrebi združiti oziroma pripojiti kompatibilnim enotam. GZS mora biti enotna, močna in povezana, ker bo le takšna lahko enakovreden partner vladi in sindikatom, vendar pri tem ne sme biti okrnjena sedanja avtonomija samostojnih zbornic, kot je SŠGZ.

PRAVIČNEJŠE IZBIRNO ČLANSTVO

Sedanje prostovoljno članstvo v GZS je nepravično, ker rezultate prizadevanj zbornice za boljše poslovno okolje koristijo vsi gospodarski subjekti, plačujejo pa samo nekateri. Iz tega razloga je upravni odbor podprl prizadevanja za model izbirnega članstva, ki bi pomenil, da mora biti vsak gospodarski subjekt član ene od reprezentativnih zbornic, pri tem pa bi svobodno izbiral med posameznimi zbornicami. Ker je za takšen model potrebna sprememba obstoječe zakonodaje, je realizacija povezana s soglasjem nove vladne koalicije.

VISOKO ŠOLSTVO NAJ SLEDI DEJANSKIM POTREBAM GOSPODARSTVA

V nadaljevanju se je upravni odbor seznanil z vizijo nadaljnjega razvoja Regijskega študijskega središča (RŠS), ki jo je predstavila direktorica RŠS Katja Esih. RŠS so ustanovile občine in zbornice v statistični Savinjski regiji z namenom, da razvija nove študijske programe na terciarni stopnji. Na ta način je bila ustanovljena tudi Visoka šola za varstvo okolja, ki deluje v Velenju. Esihova je izpostavila več oblik sodelovanja RŠS in posameznih šol z gospodarstvom, člani upravnega odbora pa so v razpravi menili, da je potrebno pri razvoju visokega šolstva slediti dejanskim potrebam gospodarstva v regiji.

PROTESTNO PISMO NA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN DARS

Član odbora za izgradnjo hitre ceste po trasi severnega kraka 3. razvojne osi Peter Dermol je poročal, da je bil sprejet sklep za projektiranje odseka Slovenj Gradec–Velenje, medtem ko nadzorni svet DARS-a ni podal soglasja za pričetek projektiranja na odseku Šentrupert–Velenje. Upravni odbor SŠGZ je zato oblikoval protestno izjavo, ki jo je naslovil na Ministrstvo za infrastrukturo in DARS, in v njej izrazil pričakovanje, da bodo pristojni zaradi zamude pri realizaciji terminskega načrta aktivnosti na severnem kraku 3. razvojne osi pospešili projekt, da se nadoknadi izgubljeni čas.

28. 6. 2018

Avtor

Uredništvo


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja