Finance

Mesečna informacija o poslovanju bank v juliju 2018

Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank v juliju 2018.

Ključni poudarki:

  • Rast posojil gospodinjstvom se nadaljuje po stabilnih stopnjah, medtem ko se je stopnja rasti posojil podjetjem nekoliko znižala.
  • Ohranja se stabilna rast vlog gospodinjstev, ki najbolj prispeva k povečanju bilančne vsote bank.
  • Bančni sistem je do konca maja letos posloval z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 251 mio EUR, kar je za petino več kot v enakem obdobju lani. Neto sproščanje oslabitev in rezervacij v prvih petih mesecih letos za 14,7 mio EUR je primerljivo z enakim obdobjem lani.

Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema je maja 2018 znašala 38,3 mrd EUR. Medletna rast se je maja povečala na 2,5%. Med viri je letos k rasti bilančne vsote najbolj prispevala rast vlog gospodinjstev. Na naložbeni strani so se povečala predvsem posojila nebančnemu sektorju in bankam, zmanjšale pa naložbe v vrednostne papirje.

Rast posojil nebančnemu sektorju je konec maja 2018 znašala 5,3% in se je v primerjavi z decembrom lani zvišala za 0,6 odstotne točke. Banke se pri posojilni aktivnosti osredotočajo na gospodinjstva. Rast posojil nefinančnim družbam se je do maja znižala na 2,3% medletno. Nadaljuje se predvsem rast kratkoročnih posojil podjetjem, ki pa predstavljajo le manjši delež v strukturi posojil bank podjetjem. Na razmeroma šibko posojilno aktivnost bank do podjetij vpliva med drugim dobro poslovanje podjetij, ki ustvarjajo visoke poslovne presežke. Pri bankah pa imajo podjetja še vedno velik obseg vlog. Rast posojil gospodinjstvom je bila s 6,7% medletno v maju 2018 razmeroma stabilna, tako pri stanovanjskih kot potrošniških posojilih, 4,2% oziroma 11,7%.

Struktura financiranja je razmeroma stabilna,  odraža se v visokem deležu vlog nebančnega sektorja v bančnih virih, ki so v maju 2018 predstavljale 73% bilančne vsote. Rast vlog nebančnega sektorja se je letos nekoliko znižala, na 5,1% medletno. Vloge gospodinjstev, najpomembnejši vir financiranja, ohranjajo s 6,2% razmeroma visoko rast. Delež vpoglednih vlog v ročnostni strukturi vlog nebančnega sektorja se je približal 71% in presega polovico bilančne vsote bank.

Kakovost bančnih naložb se izboljšuje. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) bank se je do konca maja 2018 znižal na 5,2%, obseg NPE pa na 2,2 mrd EUR. Glavnina NPE je v izpostavljenostih do podjetij, 1,5 mrd EUR, in tudi delež NPE je v tej skupini komitentov najvišji, 11,2-odstoten. Kar tretjina NPE do sektorja podjetij je skoncentrirana v dejavnosti trgovina in tudi kakovost tega dela portfelja je med najslabšimi z 20%-nim deležem NPE. Terjatve v zamudi nad 90 dni predstavljajo le še 2,4% razvrščenih terjatev. Največja razlika med stanjem terjatev v zamudi nad 90 dni in stanjem NPE je v sektorju podjetij zaradi visokega obsega terjatev v restrukturiranju.

Banke so do konca maja letos poslovale z dobičkom pred obdavčitvijo v skupni višini 251 mio EUR, kar je za 19,4% več kot v enakem obdobju lani. Neto obrestni prihodki bank so se letos do konca maja po daljšem obdobju medletno prvič povečali, vendar to še ne predstavlja trajnejšega obrata. Neobrestni prihodki so se letos zaradi ugodnih enkratnih učinkov pri nekaterih bankah izboljšali. Banke so letos do konca maja neto sproščale oslabitve in rezervacije, v višini 14,7 mio EUR, kar je vplivalo na višino realiziranega dobička v bančnem sistemu.

Ugoden likvidnostni položaj bank se kaže v visokem obsegu najbolj likvidnih sredstev. Njihov delež, med katere štejemo terjatve bank do centralne banke in terjatve v obliki vpoglednih vlog pri bankah, je maja presegal desetino bilančne vsote. Hkrati ostaja stabilen delež sekundarne likvidnosti, ki je maja predstavljal blizu ene petine bilančne vsote. Poleg tega visok delež prostega sklada finančnega premoženja primernega za zastavo pri Evrosistemu omogoča bankam dostop do dodatnih sredstev, v primeru večjih likvidnostnih potreb.

Kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema se je po znižanju v letu 2017, v prvem četrtletju 2018 izboljšala. Na posamični osnovi je dosegla 20,2%, na konsolidirani osnovi pa 18,4%. Izboljšanje kapitalske ustreznosti je posledica večje rasti kapitala v primerjavi z rastjo kapitalskih zahtev. Banke so v prvem četrtletju letos kapital povečale z zadržanimi dobički in v manjši meri z dokapitalizacijami.

Mesečna informacija o poslovanju bank v juliju 2018

Banka Slovenije, Služba za odnose z javnostmi

11. 7. 2018

Avtor

Uredništvo


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja