Kozmetika

LUD LITERATURA

 

Ena od idej za povabilo k pisanju za cikel DeželaLiterature: 30 let pozneje je bila tudi ta, da mapiramo razliko med tedaj in zdaj, ki se nam zdi očitna in jo kot takšno nekako samoumevno implicirajo tudi vsa besedila avtorjev, ki revidirajo svoja stališča izpred malo manj kot tridesetih let.Drugačeverjetno ne more biti, stvari so se precej spremenile, svet se je še malo bolj spodmaknil in pomaknil v avtobiografskost ali vsakršno tako rekoč dokumentarno realistično pisanje, kar ni nujno slabo, je pa gotovo klofuta literaturi, kot smo jo poznali in cenili pred toliko in toliko leti.

333. številka revijeLiteraturase tokrat vrača v deželo Literature z besedili znancev iz devetdesetih, ko so se še pisali “slovenski literarni programi”, in sicerAndreja BlatnikainBlaža Lukana. Blatnik, čigar poanta je za nas še vedno tista stare šole:nadaljevati je treba, nadaljevali bomo, piše:”Prostor za nadaljevanje je morda skrčen, morda tesnoben, morda nepregleden, zanesljivo drugačen … vendar je.”

Lukan,po drugi strani, kar lepo na svojem primeru pokaže, kako danes ni več mogočegovoriti, kot je bilo mogočegovoriti v devetdesetih, predvsem pa široko detektira pojav sodobne slovenske dramatike in gledališča z vsemi obrati in novimi pojavi, pri čemer sta zanj “drama in gledališče” nekakšen stroj za proizvodnjo skupne sedanjosti, ki mora biti živ v proizvodnji obljube (ne)možnega. Vsekakor vredno ponovnega ogleda.

Drugače pa v poeziji dolgometražniAndrej MedvedinGledal sem te v sanjah,po dolgem časuRobert Simonišekin Kar dopuščajo čutiin PesmiBarbare Jurič, ki je prav tako v zadnjem času nismo veliko brali.

Prozna zbirkaMiklavža Komelja, ki je tik pred izidom v zbirki Prišleki, dobiva svojo predpojavitev v inkarnaciji Laure de Sade,Marko Goljapotuje s starcem in volkovi,Kristina Kočanpiše zgodboPet.

Za intervju se jeDijana Matkovićdobila na kavi s srbskim pisateljemDraganom Velikićem, čigar eseji bodo, po številnih leposlovnih prevodih v slovenščino, kmalu izšli v zbirki Labirinti.

V rubriki prevod tokrat avtorica in avtor, povezana tudi z nami.Barbara Siegel Carlsonje bila skupaj z Ano Jelnikar soprevajalka ameriškega Kosovela, z Richardom Jacksonom pa je uredila antologijo slovenske poezije v Ameriki. Njene pesmi je prevedlaMiriam Drev.Nathan Hoks, ki ga je zatopriložnost prevedlaAna Pepelnik, je bil prejemnik nagrade Tomaža Šalamuna za leto 2018.

Kritike pišejoMartina PotiskoZbranih pesmihJureta Detele,Silvija ŽnidaroČrni, ki je pogoltnila vse druge barveJosipa Ostija,Matej BogatajoKruhu, prahuMarka Sosiča,Jasna LasjaoBelem, ki se pere na devetdesetBronje Žakelj,Zarja VršičoBrez imenaJanija VirkainIztok SitaroMüslih in rüsbahIzarja Lunačka.

Na odziv odziva se z bisom odzivaMiha Pintarič.

Pod pritiskomFaruka ŠehićarišeDamijan Stepančič.

Nadaljevali je treba, nadaljevali bomo! Primož Čučnik, odgovorni urednik

Literatura že 30 let podpira idealizem izbire in branja, še vedno tudi na papirju.

Od 12.000 din do konvertibilnih 40 evrov.

Darilo ob naročilu: brezplačna knjiga po izbiri.

Brezplačna knjiga

LUD Literatura Erjavčeva 4 Ljubljana 1000 Slovenia

8. 4. 2019

Avtor

Administrator


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja