Gospodarstvo

Sporočilo za javnost

 

UO GZS o prihodnjih izzivih

Ljubljana, 16.april 2019– Člani UO GZS so na današnji seji s prof. dr. Dušanom Mramorjem razpravljali o prihodnjih izziv ter potrebnih ukrepih za višanje produktivnosti in vzdržnost pokojninskega sistema. Cilj je izogniti se črnemu scenariji velikega družbenega nezadovoljstva, politične nestabilnosti in negativne ekonomske spirale.

Boštjan Gorjup, predsednik GZS, je uvodoma izpostavil, da je bilo obdobje zadnjih štirih let zelo pestro, a tudi uspešno. Gospodarstvo dosega rekordne rezultate. V tem času je bila povprečna gospodarska rast nad 3,5. Sedaj stojimo pred novimi izzivi, je bil jasen. Pred dvema letoma so bili v okviru Razvojnega partnerstva treh generacij postavljeni smeli cilji – 50 mrd evrov izvoza in 60.000 evrov dodane vrednosti, ki so potrebni, da končno zmanjšamo razvojni zaostanek do zahodno evropskih država. Drugačenam bodo najbolj izobraženi kadri uhajali.

Prof. dr.Dušan Mramorje povedal, da se prebivalstvo v Sloveniji zelo hitro stara. Po dolgoročnih napovedih javnih izdatkov za pokojnine, ki so vezani na demografske in makroekonomske predpostavke, se pričakuje izjemno povišanje deleža teh izdatkov v BDP, zato je veljavni pokojninski sistem nevzdržen. Strukturne reforme, ki bi privedle do spremembe pokojninskega sistem,, bi povzročile veliko družbeno nezadovoljstvo, politično nestabilnost in negativno ekonomsko spiralo.Toje črni scenarij, je dejal. Zato so iskali alternativni način reševanja problema, pri katerem bi bil cilj, da bi lahko ostal pokojninski sistem približno tak kot je sedaj. Pri tem je poudaril nujnost povečanja produktivnosti dela. V primerjavi z drugimi državami sicer delamo mnogo, a na žalost ne dovolj dobro. Povprečna realna rast produktivnosti v obdobju od leta 2000 je le okoli 1,7-odstotna. Nujno je povečanje delovne aktivnosti prebivalstva (zviševanje stopenj zaposlenih v višjih starostnih razredih, povečanje zaposlenosti mladih, višje neto migracije), s čimer bi se dodatnega bremena staranja prebivalstva razbremenilo obstoječo delovno aktivno prebivalstvo. Pri stopnje zaposlovanja starejših bi moral biti cilj, da do 2035 dosežemo stopnjo, kjer je bila Švedska leta 2016. Mladi bi morali na trg dela vstopati dve leti hitreje. Kot možne ukrepe je navedel povečanje učinkovitosti študija – ukinitev absolventskih stažev, ukinitev diplomskih del na prvi stopnji, vpeljavo polne šolnine za študij preko števila let študijskega programa, uveljavitev enačenja starih in bolonjskimi dodiplomskih programov. Zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti dela za 1 odstotnotočko do leta 2030 ocenjuje kot zelo močan instrument. Z zaostajanjem rasti plač za rastjo produktivnosti bi bili rezultati odvisni od zavez delodajalcev o vlaganjih v kapitalsko opremljenost.

Mramor zagovarja dosego družbenega dogovora, ki bi presegel mandat ene vlade in kjer se vsaka stran zaveže za izvedbo določenih merljivih ukrepov v določenem času in je nagrajena glede na povečanje (oz. zmanjšanje potrebnega povečanja) produktivnosti. Boljšega trenutka zato, kot je sedaj, po njegovem prepričanju ne bi mogli najti. Na ravni podjetij je med drugim navedel ukrepe pri uvajanju avtomatizacije, robotizacije, vitkega upravljanja, izobraževanja za potrebe podjetij, investicij … Sindikati bi po Mramorjevih besedah morali pristati na formulo usklajevanja, kjer so plačevezane na produktivnost ter na določeno stopnjo fleksibilnosti delovne zakonodaje. Spodbujati bi morali tudi vseživljenjsko izobraževanje svojih članov. Na področju države vidi največje rezerve, zlasti pri zniževanju administrativnih ovir, kjer so pa učinki najtežje merljivi. Nujno je potrebno spremeniti način razmišljanja.

Generalna direktorica GZSSonja Šmucje v nadaljevanju opozorila na nujnost krepitve kompetenc in dviga motivacije za pridobivanje novih znanj. Iz strategije spretnosti je razvidno, da ima pri nas le okoli dvajset odstotkov motivacijo za učenje. Po funkcionalni pismenosti za 25 % zaostajamo za povprečjem OECD.

UO je na seji potrdil predlog Letnega poročila GZS 2018 in ga posredoval Skupščini GZS v potrditev. Ustanovljen je bil tudi Strateški svet za energetski prehod pri GZS.

Izjava prof. dr. Dušana Mramorja za TV.GZS je objavljena nahttps://youtu.be/cqwy5XUbjw0

 

 

Mag. Tajda Pelicon

Vodja za strateško komuniciranje

Gospodarska zbornica Slovenije

Služba za strateško komuniciranje in marketing

Dimičeva ulica 13, 1504 Ljubljana

t:01 5898 136

m:041 397 194

e:tajda.pelicon@gzs.si

w:www.gzs.si

17. 4. 2019

Avtor

Administrator


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja