Gospodarstvo

Predlogi KGZS za rešitev mlečne krize

SPOROČILO ZA JAVNOST

STANJE ZAHTEVA TAKOJŠNJE UKREPANJE IN TUDI DOLGOROČNE REŠITVE

 

Kako v razmerah močno poslabšanega ekonomskega položaja ukrepati, je na svoji seji razpravljal tudi Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in sicer o nujnih ukrepih na ravni EU, aktivnostih strokovnih služb in rejcev samih ter ukrepih države na tem področju. Spregovorili so tudi o nujnosti krepitve razmerij v agroživilski verigi.

 

(Ljubljana, 18. julij 2016) – Velik padec cen mleka kot posledica povečane prireje na ravni EU in potrošnji, ki ne sledi temu, močno ogroža obstoj slovenskih kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Gre za sektor, ki je pri nas med kmetijskimi panogami najbolj tržno usmerjen, dobro poslovno organiziran in v katerem so bile v zadnjem desetletju visoka vlaganja v izboljšanje konkurenčnosti. To kažejo tudi podatki, saj se je število kmetij, ki tržijo mleko v zadnjih desetletjih, skrčilo za skoraj polovico, ob tem da se je obseg prireje povečal.

Na podlagi dejstev o trenutnem stanju v mlečnem sektorju je Upravni odbor podprl najprej ukrepe, ki so bili predlagani na ravni Evropske unije, med drugim:

  • uvedbo enkratne pomoči mlečnemu sektorju po zgledu iz leta 2015, s predlogom, da država članica lahko prispeva k sredstvom EU še dodatna nacionalna sredstva,
  • dvig intervencijske cene,
  • uvedbo ukrepa zasebnega skladiščenja, ki naj bo bolj prožen glede sproščanja na trg oz., da se zagotovi izvoz teh količin iz EU,
  • doseči na politični ravni odpravo ruskega embarga,
  • obvezno označevanje porekla mleka,
  • omogočiti državam članicam ugodna izvozna posojila za izvoz mleka iz EU,
  • zagnati dodatno promocijo o koristnosti (zdravstvene navedbe) uživanja mleka in mlečnih izdelkov,
  • določiti pravila (maksimalne višine marž) znotraj mlečne verige na ravni EU.
  • ustanoviti organ pri komisiji EU, ki bo dnevno spremljal razmer na trgu mleka in mlečnih izdelkov in o tem obveščal komisijo EU,
  • uvesti mehanizem za omejevanje prireje mleka na ravni EU,
  • zagotoviti ugodna posojila za nakup repromateriala, reprogramiranje posojil, znižanje carin za repromaterial.

Zaskrbljujoče stanje v mlečnem sektorju je obravnavala tudi delovna skupina za mleko pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je med drugim predlagala naslednje ukrepe, ki bi pomagali premostiti težave v verigi od prireje do prodaje mleka:

  • reprogramiranje finančnih obveznosti za kmetije v največjih težavah z neodplačanimi obveznostmi za investicije,
  • sofinanciranje obresti za kredite (na državni in lokalni ravni),
  • delno poplačilo socialnih prispevkov (potreben poseben interventni zakon ali iti preko sheme državnih pomoči s skupinskimi izjemami),
  • sofinanciranje prevoznih stroškov mleka do zbiralnice za oddaljene kmetije
  • razpisi CRP na temo kako poceniti stroške pri prireji mleka,
  • svetovanje tehnoloških in ekonomskih ukrepov za reševanje kmetij v težavah,
  • vzpostaviti nove oblike svetovanja in usposabljanja kmetov npr. panožni krožki.

Za dolgoročno izboljšanje položaja v mlečnem sektorju, ki bi nudil stabilne pogoje za kmetije, ki pridelujejo mleko, pa KGZS predlaga naslednje sistemske ukrepe in aktivnosti:

Temelj celovite in dolgoročne rešitve je krepitev odnosov v celotni mlečni verigi, ki vključuje pravične cene med deležniki. Nujno je udejanjenje sheme »Izbrana kakovost«, katere namen je za povečanje ugleda v Sloveniji prirejenega mleka, za kar je potrebno. Da bo shema zaživela, je nujna vključitev večine kmetij v sistem certificiranja in intenzivna promocija sheme.

Za večjo ekonomsko stabilnost živinorejskih kmetij je treba je dati več poudarka predelavi mleka na kmetijah in neposredni prodaji.

Pod sistemske rešitve sodijo tudi mehanizmi sofinanciranja aktivnosti iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, predvsem ukrep »Sodelovanje«, ki podpira:

  • krepitev kratki verig,
  • vzpostavljanje prenosa znanja za mlečne kmetije in
  • vzpostavljanje skupine EIP (evropsko inovativno partnerstvo) na temo izboljšanja ekonomskega položaja

Seveda pa so dolgoročne sistemske rešitve še zavarovanja tveganj preko rizičnega sklada, zavarovanja dohodkovnih tveganj, pogodbeni prevzemi cenovnih tveganj v verigi in nenazadnje davčna politika.

 

Dodatne informacije: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Marjan Papež, tel.: (01) 51 36 678, 041 366 525, pr@kgzs.si  

19. 7. 2016

Avtor

Administrator