Gospodarstvo

Fokusni komentar GZS: Nov dokaz, da nujno potrebujemo reforme

 

Slovenija je na novi lestvici ekonomske svobode najslabše uvrščena pri obsegu (para) države in regulativi, kamor sodijo tudi predpisi o poslovanju in trga dela.

 

Slovenija se je na svetovni lestvici ekonomske svobode, ki jo pripravlja Visio institut (letno poročilo analizira podatke za leto 2014) najslabše odrezala pri obsegu (para) države, kjer za nami zaostaja le 12 svetovnih držav, in pri državni regulativi, kjer smo se znašli na zelo nizkem 127. mestu. Pri regulativi smo zelo slabi pri predpisih o poslovanju (137. mesto), predpisih kreditnega trga (123. mesto) in predpisih glede trga dela (92. mesto).

 

To je nov dokaz, da je nujno začeti z resnimi strukturnimi reformami na več področjih, in nadaljevati z odpravljanjem administrativnih ovir, tako za podjetja kot za državljane.

 

V Sloveniji je državna poraba še vedno prevelika, javni sektor pa preobsežen. Še vedno beležimo visok delež dolga v BDP (nad 80 %), za obresti plačujemo že 3 % BDP. Konsolidirani bruto dolg države konec prvega četrtletja 2016 je ocenjen na 32,5 milijona EUR ali 83,6 % BDP. Primanjkljaj sektorja država je bil v prvem četrtletju 2016 še vedno ocenjen na 3,4 % BDP.

Na prihodkovni strani so se v prvem četrtletju letos nominalno najbolj povečali prihodki od davkov in socialnih prispevkov (3,3 %). Toda zaradi velikega povečanja zaposlenih in rasti plač v javnem sektorju so se na izdatkovni strani povečala sredstva za zaposlene kar za 6,3 %.

Pri investicijah je Slovenija iz transferjev (prihodkov) iz EU nominalno počrpala kar za 90,4 % manj sredstev, samo 7 milijonov EUR. Poleg tega je država opazno zmanjšala investicije, v primerjavi s prvim četrtletjem 2015 so se zmanjšale kar za 137 milijonov evrov.

To jasno kaže na nekvalitetno upravljanje javnih financ. Poleg tega odstopamo zaradi slabo delujoče pravne države, s tem pa smo nekonkurenčni za tuje vlagatelje.

Našo ekonomsko svobodo lahko povečamo predvsem z znižanjem javne porabe in umikom države s področij, kjer zasebni sektor lahko zagotavlja boljše upravljanje podjetij.

Slovenija med 159 državami zaseda nizko, 97. mesto na svetovni lestvici ekonomske svobode. Kljub temu, da smo za 14 mest višje kot lani, najbolj boli, da smo najslabše uvrščeni med državami EU!

Za Višegrajskimi državami, npr. za Češko, zaostajamo kar 66 mest, po BDP na prebivalca pa so nas Čehi prehiteli že lani. Na lestvici ekonomske svobode so iz te skupine najvišje Češka na 31. mestu, Slovaška na 39., Poljska na 40., Madžarska na 57. in Hrvaška na 81. mestu.

Slovenija ima visoko obdavčitev dela, nefleksibilen trg dela na področju rednih delovnih razmerij, predvsem zato je tudi tako velik delež prekarnih delavcev. Bolj prožen trg dela bi prispeval k temu, da bi zaposleni hitreje prišli do redne zaposlitve, hkrati pa bi manj visokokvalificirane delovne sile odšlo v tujino.

Namesto da bi se osredotočili na ta cilj, z resno davčno reformo pa zvišali neto plače vseh delovno aktivnih, v zadnjem letu občutno zvišujemo samo plače javnih uslužbencev. Rastejo tako plače (medletno julija 3,8 % v sektorju države) kot tudi število zaposlenih v javnem sektorju (medletno julija 1,7 % oz. 2.781 več zaposlenih v sektorju države).

Večini delovno aktivnega prebivalstva, ki dela v gospodarstvu, medtem vlada deli drobtinice, podjetja pa želi celo dodatno obremeniti, denimo z davčnim prestrukturiranjem.

 

Pripravila: Analitika GZS


mag. Tajda Pelicon

Gospodarska zbornica Slovenije

 

19. 9. 2016

Avtor

Administrator