Gospodarstvo

31. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja

 

Na začetku aktualnega programskega obdobja, a že zazrti v obdobje po letu 2020

Danes se je v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v kongresnem centru Thermana v Laškem začel prvi dan 31. tradicionalnega posveta Javne službe kmetijskega svetovanja. Posvet je nakazal izzive, ki jih bo prinesla skupna kmetijska politika po letu 2020 in skušal odgovoriti, kakšna bo vloga Javne službe kmetijskega svetovanja v prihodnje.

Laško, 21. november 2016)V pozdravnem nagovoru ob začetku posveta je vodja sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Igor Hrovatič, poudaril, da nove SKP ne bo brez učinkovitega prenosa znanja in tu bo tudi v prihodnje mesto Javne službe kmetijskega svetovanja.

Javna služba kmetijskega svetovanja s svojo mrežo pokriva celotno slovensko podeželje in je v resnici prisotna na vsaki kmetiji. S strokovnim svetovanjem, informiranjem, prenosom novih dosežkov na podeželje spodbuja nova delovna mesta, preko te službe se na slovensko podeželje implementira večina ukrepov, zakonodaje in finančnih sredstev skupne kmetijske politike. Lahko zatrdimo, da uspešnost črpanja sredstev EU brez te službe ne bi bila tako velika.

»Ne glede na očitke, da je služba postala bolj birokratska, kar je predvsem posledica izvajanja ukrepov SKP, je njena vloga pri razvoju kmetij, konkurenčnosti, ohranjanju in razvijanju slovenskih posebnosti povezanih s krajino, biološko raznolikostjo, naravnimi viri in podobno ves čas izredno pomembna. V Sloveniji potrebujemo sistem kmetijskega svetovanja, ki je prilagojen našim slovenskim razmeram in ga zagotavlja tudi kmetijska svetovalna služba. Znanje bo tudi v prihodnje vrednota, skoraj tako kot pitna voda, rodovitna zemlja in čisto ozračje,« je zaključil Hrovatič.

Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je izpostavil, da je po dvajsetih letih dela ta služba potrebna svežine, vendar odkrito, dogovorno usklajeno v korist in dodano vrednost kmetijstva.

»Vsi vemo, da se je pri nas začela gospodarska kriza 2008 in po ekonomskih kazalcih se počasi premika na bolje. V tej krizi in pri reševanju krize je plačalo svoj davek tudi kmetijstvo. Marsikdo je prenehal, marsikdo je v kreditih in marsikatera kmetija si še dolgo ne bo opomogla.

Tudi javne službe KSS so v tem času izgubile 30 do 40 % sredstev za delovanje, pa vendar je bilo vse delo dobro opravljeno. Vendar se je služba finančno in materialno izčrpala in vse posledice, težave in napake, ki se pojavljajo v zadnjem času, so posledice tega.

Razumeli smo težo časa in dali svoj prispevek, zdaj pa je čas da tako vsebinsko in materialno nas razume država da bomo tako lahko kos novim izzivom in ohranjali in razvijali kmetijstvo v Sloveniji,« je zaključil Zupančič.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan pa je začetek posveta pospremil z naslednjimi besedami, da je dejstvo, da v prihodnje denarja iz SKP za kmetijstvo več ne bo, pa še prerazporediti ga bo treba. Zato se morajo zbornica, zadružna zveza in stroka pravočasno poenotiti ter poslati stališča v Bruselj.

Strokovni del posveta je začel prof. Dr. Emil Erjavec, ki je izpostavil, da bodo po letu 2020 glavne prioritete SKP odpornost na tveganja, varovanje okolja, tehnološki napredek in inovacije ter poenostavitev SKP. Poleg tega pa se je vprašal, če so to vsi izzivi, kaj bodo ukrepi in mehanizmi, kaj o tem meni širša javnost, kako daleč v procesu je komisija. In nadaljeval: »Ali smo v Sloveniji pripravljeni na te izzive? Imamo mogoče druge prioritete in kaj še lahko naredimo? Najbolje da čim prej, saj so možnosti, da bo kako naše stališče upoštevano, veliko večje, če je gradivo pravočasno na komisiji. Je pa dejstvo, da evropska komisija še nima stališč,« je zaključil Erjavec.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je predstavila še nekaj vsebin, ki se nanašajo na reformo SKP po 2020. »SKP bo še bolj tržno naravnana, nadaljevala se bo konvergenca neposrednih plačil med državami in med kmeti ter še večji poudarek biotski raznovrstnosti. Zahodna Slovenija ne bo več konvergenčna regija. Sicer pa je bilo na zadnjem zasedanju kmetijskih ministrov izkazalo, da se zavzemajo za ohranitev močne strukturirane in enotne SKP.«

Stališča kmetov je predstavil direktor KGZS Branko Ravnik. Zbornica pričakuje, da se bo ohranil vsaj enak obseg sredstev za izvajanje SKP, da se bo ohranila dvostebrna struktura in enak način financiranja, da bo dana še naprej možnost višjega deleža proizvodno vezanih plačil, da bo večja osredotočenost na družinske kmetije in mlade gospodarje, upravljanje s tveganji pa mora prinesti učinkovitejše odgovore.

»Poleg tega pa bodo potrebne prilagoditve ukrepov za slovenske razmere, med njimi bolj ciljno naravnane naravovarstvene ukrepe, večji delež proizvodno vezanih plačil za govedorejo, večja osredotočenost na manjše tržno usmerjene družinske kmetije, stabilno vsebino investicijskih razpisov, bolj ciljno podporo ekološki tržni pridelavi in učinkovite ukrepe za sanacijo gozdov,« je strnil poglede kmetov direktor zbornice Ravnik.

V popoldanskem delu posveta se bodo posvetili pregledu stanja slovenskega kmetijstva v letu 2015 in prve napovedi za 2016 ter skušali pridobiti nekaj praktičnih spretnosti pri vodenju panožnih krožkov. Predstavljene bodo dobre prakse v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Jutri dopoldan pa bo potekala okrogla miza o organiziranosti Javne službe kmetijskega svetovanja po letu 2017.

 

KGZS

 

21. 11. 2016

Avtor

Administrator