Ideja za Antologijo tesnobe je prihajala na dva načina: postopno, potem iznenada. Več let sem čutila nujo storiti nekaj družbeno koristnega na področju, ki mi sami predstavlja enega največjih življenjskih izzivov. Po prvem spoznavanju tesnobe, ki me je doletelo ob koncu študentskih let, po tistem, ko me je tesnoba prvič pribila na parket in me hromila s svojo nenehno prisotnostjo, sem skozi pogovore s prijatelji in znanci pričela opažati, da je tesnoba spremljevalka slehernika. Vsak izmed nas ima bodisi svoje »po koži ukrojene« strahove, ki jih sprožijo določene situacije, bodisi izkustvo življenjskega obdobja ali obdobij, v katerih se je tesnoba zgostila in v obliki ponavljajočih se napadov panike ali hudega nelagodja preslikala ves svet v črno. Skorajda ga ni človeka, ki ne bi poznal obdobij tranzicije, sprememb, soočanja z novim, ob katerih se mu je zgodil občutek izgube tal pod nogami. … Več