Kultura

Razstava MORJE POD VELEBITOM/ Miljenko Domijan

 

e-vabilo-domijan

 

MILJENKO DOMIJAN
MARE MORLACCO – MORJE POD VELEBITOM, fotografije

Galerija Herman Pečarič Piran
9. december 2016 – 22. januar 2017

Odprtje: petek, 9. 12. 2016 ob 19. uri

Miljenko Domijan, ugledni hrvaški konservator, je kljub temu, da je upokojen, še vedno zelo dejaven pri ohranjanju in promociji hrvaške stavbne dediščine; temu je posvetil svojo poklicno kariero, kar dokazujeta dve letos prejeti častni priznanji: red svetega Save druge stopnje in red kneza Branimira z ogrlico. Vendar sam pravi, da je »za potrebe duše in srca« tudi fotograf. V zadnjih letih je ustvaril tematsko zaokrožene cikluse fotografij, ki jih je že predstavil javnosti, med najpomembnejšimi so: Anima et Corpus, Terra Toscana (leta 2011 v zagrebškem Muzeju Mimara in leta 2015 v MMC Rovinj), Mare Morlacco, More pod Velebitom (v Galeriji Decumanus v Krku leta 2012, v Gradski loži Galerije umjetnina Narodnog muzeja Zadar leta 2013 in v Museo di Stato v Republiki San Marino leta 2014), Armenia Sacra, Kraške ljepotice Zadarske županije (v Gradski loži Zadar leta 2015), Pariški zapisi i flanerije (v Studiu Moderne galerije »Josip Račić« v Zagrebu leta 2015) in drugi.

Z dopolnjenim ciklusom fotografij MARE MORLACCO, MORJE POD VELEBITOM na razstavi v piranski Galeriji Herman Pečarič Miljenka Domijana v Sloveniji prvič predstavljamo kot fotografa. V izbranem mediju za nas in za prihodnje rodove dokumentira vse prvinsko, neulovljivo, stalno spreminjajoče se in vedno znova privlačno v njegovem Kvarnerju ter Dalmaciji. Torej v prostoru, ki je s svojo civilizacijsko preteklostjo in naravnimi danostmi svojsko specifičen.  Poznavalec njegovega fotografskega ustvarjanja Želimir Koščević je zapisal: »Miljenko Domijan kot umetnostni zgodovinar dobro ve, da skrivnost podob ni v tistem, kar je na podobi, ampak v tistem prefinjenem fluidu, skozi katerega podoba žarči. Morsko pečino, nebo in kopno seveda vidi vsak, toda malokdo opazi prvinske odnose znotraj univerzuma narave, s katerimi se klasični pejsaž spremeni v edinstveno harmonijo časa, prostora in osebnega spomina.«

 

Izbor razstavljenih fotografij potrjuje avtorjevo priljubljeno tematiko v upodabljanju motivov obmorskega in morskega ambienta v konkretnem trenutku, ki se nikdar več ne ponovi ter je za vedno in na najbolj verodostojen način zabeležen v svoji fragmentarni biti in pojavnosti. Neposrednost in prepričljiva resničnost panoramskih izsekov na prvi pogled dajeta občutek nezahtevnega procesa samega ustvarjalnega akta in hitrega pritiska na sprožilec aparata, vendar fotografije z močjo izraza in z intimno občutenim vzdušjem jasno odsevajo še avtorjeve neposredne čutne zaznave naravne stvarnosti, njegov ustvarjalni nemir, radovednost, strast, temperament in intuicijo ter seveda njegovo znanje in izkušnje. V procesu ustvarjanja se osredotoča na konkreten izsek vidnega polja, torej v prostranstvih sredozemskega morja in svetlobe lovi detajle, v katerih se vsa njegova pozornost osredotoči na trenutno pojavnost, kjer se sinergično križajo videnje in vedenja, estetske in zlasti izrazne razsežnosti. Morje mu ves čas ostaja kot najbolj fascinantna prispodoba prvinskosti, elementarnosti, moči in sile ter življenja, mu je prav tako  sublimna metafora nadzemeljske lepote in hkrati tistega fantazmogoričnega, ki je neukrotljivo in neuničljivo, tistega skrivnostno nedosegljivega in nikoli dokončno odkritega.
Domijanove fotografije so – znotraj nepregledne množice tovrstnih posnetkov – gotovo svojski vizualni dokumenti, ki so tudi monumenti in obratno, vedno privlačne Jadranske obale z občuteno esenco po morju, ki ga nekje burja dramatično vzvalovi v igro vrtincev, temnih globočin in prosojnih gladin, v veličastno izžarevanje neulovljivih oblik zunanjega in notranjega svetlikanja in zrcaljenja ter z obzorji, kjer se brišejo meje med vodo, nebom in kopnim. Na drugih posnetkih sledimo diskretno liričnim podobam obmorskega pejsaža, kjer so tiho, mirno, spokojno in meditativno svetlobno vzdušje, subtilna barvna zvočnost in prostorska razsežnost za vedno fotografsko »otrpnjene« v večnost. To je poseben svet Domijanove mediteranske pokrajine in njene svetlobe v različnih letnih in dnevnih časih, elementarne harmonije, čistosti in svobode, ki jih tudi nam ponuja kot svojsko oazo zveličavne moči, lepote in sreče, skladnih z vsemirjem. Miljenko Domijan, umetnostni zgodovinar, filozof, konservator, pisec, fotograf, raziskovalec, popotnik in svetovljan ostaja v svoji biti »Rabljanin« in Dalmatinec, ki svoj rodni in bivanjski ambient v fotografskem mediju vneto in strastno oživlja v subjektivnem in kolektivnem spominu, gledalcu daje tudi možnosti večplastnega vživetja, čutenja in interpretiranja.

Nives Marvin

Biografija

Miljenko Domijan (1946, Rab na otoku Rab, Hrvaška) sodi v krog najpomembnejših hrvaških konservatorjev, ki že desetletja sodeluje tudi s slovensko konservatorsko stroko. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti v Zadru in končal specialko za zaščito stavbne dediščine na Mednarodnem centru za zaščito spomenikov ICCROM v Rimu. Zaposlil se je na Zavodu za varstvo kulturnih spomenikov v Zadru, kjer je bil tudi ravnatelj. Sredi devetdesetih let je bil imenovan za glavnega konservatorja Republike Hrvaške, opravljal je tudi funkcijo pomočnika ministra za kulturo na področju varstva kulturne dediščine. Je predsednik Nacionalnega komiteja ICOMOS in predsednik strokovne komisije za obnovo Dubrovnika. Na začetku leta 2016 ga je minister za kulturo imenoval za koordinatorja posebnih projektov na področju konservatorsko-restavratorske dejavnosti Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške  (koordinacija projektov, ki so nominirani za vpis na Listo svetovne dediščine UNESCA: kompleks antičnega in srednjeveškega Zadra, beneške utrdbe iz obdobja od 15. do 17. stoletja in hrvaški Apoksiomenos). Je član številnih strokovnih komisij, redno objavlja članke v strokovni literaturi, je avtor monografije »Rab – grad umjetnosti«, doma in v tujini (pogosto tudi v Sloveniji) predava o varovanju stavbne dediščine. Organiziral je številne mednarodne razstave kulturne dediščine in predstavitve hrvaške dediščine v tujini. Za svoje delo na področju dediščine na Hrvaškem in še posebej v Dalmaciji je prejel pomembne nagrade, med drugimi orden Danice z likom Marka Marulića, italijansko državno nagrado Pasquale Rotondi in trikrat nacionalno nagrado Vicko Andrić. Dvakrat je dobil nagrado Evropske unije Europa nostra, leta 2016 je kot prvi Hrvat prejel red  Svetega Save druge stopnje, predsednica Hrvaške pa mu je podelila priznanje red kneza Branimira z ogrlico. Živi in ustvarja v Zadru ter v rojstnem Rabu.

Foto : Obalne galerije

 

Obalne galerije

9. 12. 2016

Avtor

Administrator