Splošno

Številne rešitve v davčni in socialni zakonodaji za KGZS nesprejemljive

SPOROČILO ZA JAVNOST

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) nasprotuje mnogim rešitvam, ki se nanašajo na obračunavanje davka na dodano vrednost ter davčno potrjevanje računov. Zakonodaja prinaša za veliko kmetij dodatne izdatke in nesorazmerno administrativno breme. Prav tako predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prinaša za kmete številne nesprejemljive rešitve.

(Ljubljana, 23. februar 2017) – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je na Ministrstvo za finance (MF) naslovila pobudo za spremembo zakonodaje, ki opredeljuje dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (OKGD), ki se vštevajo v prag 7.500 evrov, nad katerim so se kmečka gospodinjstva dolžna identificirati za namene DDV.

Za namene DDV je obvezno identificiranih 1.279 kmetij, od tega se jih moralo konec leta 2016 na novo vključiti 789. Na KGZS ocenjujejo, da postavljena meja 7.500 evrov prenizka in predlagajo, da se meja postavi nad 15.000 evrov, saj sedaj pod to obveznost zapade tudi veliko število manjših kmetij. Tem je naloženo nesorazmerno administrativno breme, ukinjena jim je pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, pri gotovinskem poslovanju pa zapadejo še v obveznost davčnega potrjevanja računov.

Pri Zakonu o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) je KGZS že v marcu 2015 nasprotovala rešitvam, ki ne upoštevajo posebnosti kmetijske in drugih dejavnosti, ki se opravljajo v manjšem obsegu. Opozarjala je, da bo uvedba davčnih blagajn nesorazmerno administrativno in finančno obremenila določene kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki se praviloma opravljajo v manjšem obsegu. Predlagali smo, da se opravljanje teh dejavnosti do določenega obsega letnega prometa ali povprečnega letnega števila izdanih računov izvzame iz te obveznosti. Za te primere naj bi zadoščalo izdajanje računov iz vezane knjige računov (VKR) ali drugačna oblika računov brez davčnega potrjevanja.

Z obveznostjo uporabe davčnih blagajn so se dejansko začele kazati težave, na katere smo opozarjali. Administrativna in finančna bremena, pa tudi tehnične težave ovirajo zavezance za uporabo davčnih blagajn. Največ težav imajo nosilci dopolnilnih dejavnosti, ki jih izvajajo v manjšem obsegu, zelenjadarji, pridelovalci jagod, špargljev in drugi, še posebej pa uporabniki davčnih blagajn na tržnicah.

KGZS predlaga naslednje rešitve:

–       vse dejavnosti, ki se opravljajo v manjšem obsegu, do 7.500 evrov letnega prometa, naj se izvzamejo iz obveznosti davčnega potrjevanja računov, zanje naj zadošča izdajanje računov iz VKR ali drugačna oblika računov brez davčnega potrjevanja,

–       odpravi naj se omejitev iz 1. odstavka 25. člena ZDavPR, ki omejuje prehodno obdobje za uporabo VKR do 31. decembra 2017 ter se s tem omogoči neomejena uporaba VKR tudi v prihodnje,

–       spremeni naj se 2. odstavek 25. člena ZDavPR, ki govori o tem, da mora zavezanec, ki uporablja VKR, davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo VKR, v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa; omogoči naj se pošiljanje podatkov davčnemu organu enkrat mesečno, in sicer do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec.

 

Tudi predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1) prinaša bistvene spremembe, ki se tičejo kmetov in številne so po mnenju KGZS neustrezno rešene. Zakon med drugim predvideva ukinitev ožjega obsega zavarovanja in ukinja zavarovalno podlago, po kateri so kmetje zgolj zdravstveno zavarovani. Predlog ukinja predstavnika kmetov v organih ZZZS, čemur KGZS ostro nasprotuje. Nadalje predlog zakona zaostruje pogoje za zavarovanje družinskih članov zakoncev ter zožuje nabor družinskih članov – med drugim se kot družinski člani ne štejejo več starši zavarovanca. Tudi predlog omejevanja bolniške odsotnosti ni dovolj dodelan.

Poseben problem pa predstavlja ureditev prispevka zavarovanca in prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v primeru opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Določbe predloga so v tem delu povsem neustrezne. Poleg dejstva, da oseba, ki opravlja dopolnilno dejavnost, prispevek zavarovanca že plača iz naslova osnovnega pravnega razmerja, ki je podlaga za njeno vključitev v zavarovanje (npr. delavec v delavnem razmerju) ter dejstva, da ta prispevek ne prinaša nikakršnih novih pravic, predlog za nekatere nosilce dopolnilnih dejavnosti predvideva kar dvojno plačilo. Osebe, ki so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene kot kmetje (opravljanje kmetijske dejavnosti predstavlja osnovno pravno razmerje za vključitev teh oseb v obvezno zavarovanje) in so hkrati nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, naj bi po novem prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter prispevek zavarovanca plačevale dvakrat, in sicer tako iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti kot celote ter posebej še iz naslova opravljanja dopolnilne dejavnosti, ki je le del kmetije in ni samostojna dejavnost.

Na KGZS menijo, da prispevek zavarovanca sploh ne bi smel bremeniti nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Ta prispevek je namreč že plačan v okviru osnovnega pravnega razmerja, na podlagi katerega je oseba vključena v zavarovanje ter kot tak v primeru dvojnega plačila ne prinaša dodatnih pravic, zato je neupravičeno zaračunan. V primeru prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa na KGZS menijo, da obveza za plačilo tega prispevka za zavezanca lahko nastane le, kadar dopolnilno dejavnost opravlja kot postranski poklic (ko torej v obvezno zavarovanje ni vključen kot kmet, ampak npr. kot delavec).

 


Dodatne informacije: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Robert Peklaj, tel.: 01 5136 640, pr@kgzs.si

Gradivo kmetijska zakonodaja

24. 2. 2017

Avtor

Administrator