Kultura

Danes na festivalu Fabula

 

 

5. 3. ob 17.00, Muzej novejše zgodovine Slovenije

Fokus Zidovi Evrope, meje med nami: Berlin, trideset let pozneje Trideset let po padcu berlinskega zidu procesi demokratizacije in združevanja Evrope niso povsem uresničili svojih ciljev. Čeprav smo spremljali preobrazbo Evrope, odpiranje meja in priključitve novih držav EU, so hkrati nastajale nove meje in “zidovi”, ki prostor tako fizično kot ideološko zapirajo. Tri evropska mesta – Berlin, (Nova) Gorica in Sarajevo imajo skupno izkušnjo mejnosti/zidov. Berlin, po vojni fizično razdeljeno mesto, nudi primere dobre prakse konstruktivnega ukvarjanja z razumevanjem preteklosti in preseganjem aktualnih miselnih ovir.Little Berlinalinaš mali Berlinje dolgo označeval goriški prostor, meja med Jugoslavijo in Italijo iz leta 1947 pa je postala ponovno aktualna v letu 2004, ko se je Slovenija priključevala EU. V Sarajevu so leta 1995 izrisali nevidne meje, ki so se ohranjale do danes in so v prostor prinesle nove oblike razumevanja države ter konceptov svobode, identitete in demokracije. Okrogla miza o tem, kako se je Berlin spremenil v tem času, kako je vzpostavitev zidu in njegov padec zaznamoval prebivalce ter kako se danes stodediščino soočajo. Kaj pomeni živeti v Berlinu danes, še vedno obstaja vzhodni in zahodni Berlin, na čem mesto gradi svojo identiteto? Sodelujejo: Dr. Axel Klausmeierje študiral umetnostno zgodovino, srednjeveško in sodobno zgodovino v Bochumu, Münchnu in Berlinu. Od leta 2009 je direktor Berlin Wall Memorial, osrednjega spominskega središča v spomin na razdvojeno Nemčijo. Dr. Nicolas Mollje doktoriral iz sodobne zgodovine. Delal je kot predavatelj in koordinator na Inštitutu za politične študije v Parizu, vodja oddelkov na Francosko-nemški pisarni za mlade (FGYO) v Berlinu. Leta 2007 se je preselil v Sarajevo, kjer je bil namestnik direktorja Francoskega kulturnega centra André Malraux in vodja bosansko-hercegovskega EUNIC-a. Ingo Schulzeje eden najvidnejših sodobnih nemških pisateljev, ki so na prizorišče stopili v času padca berlisnkega zidu. Tedaj je živel v vzhodnem Berlinu, danes pa je še vedno v Berlinu, le da na Zahodu. Dr. Kaja Širokje direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije,zgodovinarka, raziskovalka, prevajalka in lastnica nazivavitez reda italijanske zvezde,ki ga je prejela za angažiranost na področju medkulturnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Povezuje: Ervin Hladnik Milharčič Dogodek z naslovom Izza zidov v podobni zasedbi se bo odvil tudi vNovi Gorici, in sicer v sredo,6. 3., ob 17.00v veliki sejni dvoraniMO Nova Gorica.

20.00, Cankarjev dom

Filmska Fabula Adam in Evelyn (Adam und Evelyn, r. Andreas Goldstein, Nemčija 2018)

Vzhodna Nemčija, poletje 1989. Adam je krojač in Evelyn natakarica. Med načrtovanjem skupnih počitnic Evelyn ugotovi, da jo Adam vara ter se odloči, da bo na počitnice odšla sama. Ljubezenska zgodba se odvija na kulisi čudovitega poletja na severu. Hkrati z osebnim spremljamo tudi politično nekega časa. Lep, pretresljiv in duhovit film je bil posnet po izjemno priljubljenem romanu Inga Schulzeja in premierno prikazan na beneškem filmskem festivalu.

Celotni program festivala lahko najdetetukaj. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete na blagajni Cankarjevega doma. Festival Literature sveta – Fabula sofinancirata Javna agencija za knjigo RS in Mestna občina Ljubljana.

5. 3. 2019

Avtor

Administrator