Kultura

LUD LITERATURA

Uvodna beseda prve letošnje revije Literatura(331-332)se posvečatridesetletnicipričetka samostojnega izhajanja revije (1989–2019), ki jo bomo obeleževali vse leto, saj smo k sodelovanju že (in tudi še bomo) povabili najrazličnejše malo starejše in malo mlajše akterje na literarni sceni.

Uvodno besedilo revije je napisal že več let aktualni urednikPrimož Čučnik, ki se, v navezavi na programsko 50. številko revije iz leta 1995, sprašuje, kaj je sploh še lahko “programski” moto sodobne literarne revije po zatonu postmodernizma, se pravi, kako naj bo videti dežela literature tukaj in zdaj, ko smo pozabili na velike zgodbe. Eden od odgovorov je brez dvoma tudi ta, da je lahko tudi nezaupljiva, kritična (do literarnih pojavov in tudi do sebe) in refleksivna (se pravi samoutemeljujoča).

Drugi uvodničar, dolgoletni član uredništva in urednik za poezijoUroš Zupan, pa v prispevku Življenje se začenja s tridesetim popiše svojo izkušnjo in preizkusi svoj spomin ob prebiranju enaintridesetih letnikov revije v preteklost (ali celo več, saj vključi še nekaj tistih z znamkoLiteratura – Problemi). Malokdo, razen nekaterih, za katere se zdi, da s(m)o bili literarno izoblikovani v devetdesetih, se še spomni legendarnega uredništva na Gosposki 10, ki mora vsekakor vstopiti v zgodovinski spomin, zato tudi namenjamo toliko prostora pisanju okoli tega.

Refleksivni blok (kot ponavadi sledi intervjuju) smo poimenovaliDežela Literature: 30 let pozneje. V njem za začetek objavljata pisca iz že omenjene 50. številke revije, tedaj naslovljene Prispevki za slovenski literarni program. Oba se precej kritično ozirata na spremenjene razmere, prvi tudi v luči izgina javnega debatnega prostora (ki se je domala povsem prenesel na, kot pravi, “nedružabna omrežja”), drugi ob samozadostni domačijskosti literarne scene, ki se, po avtorjevem mnenju, ne meni dovolj za sodobne izzive in aktualna vprašanja, ki jih postavljajo nove politično-kulturne paradigme in neknjižni mediji, ki so vsekakor prevladujoči, čeprav jih, staroselci knjige, pogosto nočemo videti kot takšne. Avtorja prispevkov Bila je fraza, zdaj so frazein Veselje samozadostnih, domačijasrečnih, staMatej BogatajinJanez Strehovec.

Drugačepa so tukaj tudi vse redne rubrike.Šepoezije nam tokrat pošilja pred kratkim častitljivi jubilant in naš stalni sodelavec vsaj zadnjih dvajset letVeno Taufer,po dolgem času pa se s ciklomPesmina strani revije vračaPeter Semolič.Tretja jeVesna Liponiks ciklomluknja.

Prozo pišejoSebastijan Pregelj(V Elvisovi sobi),David Bedrač(Skoraj neskončnost) InSebastijan Pešec(Boj).

V intervjuju se je urednica za intervjuIva Kosmospogovarjala s še enim prvoborcem za samostojnoLiteraturoAndrejem Blatnikom, ki ne objavlja pogosto in ne piše veliko, je pa zato lani objavil kar dve knjigi, kratkoproznoUgriziin esejističnoIzdati in obstati.

V prevoduJane Unukboste prebrali pesmi poljske avtoriceWiolette GrzegorszewskePlesne vaje za napredne.

Kritike pišejoMatej BogatajoVesni Lemaić(Dobrodošli),Silvija ŽnidaroStanki Hrastelj(Prva dama),Maja ŠučuroVladimirju P. Štefanecu(Najlepša neznanka svetloba),Aljaž KoprivnikaroAndreju Blatniku(Ugrizi),Robert KuretoJasminu B. Frelihu(Bleda svoboda),Domen SloviničoAlenki Jovanovski(Tisoč osemdeset stopinj),Klemen KordežoAlešu Debeljaku(Tukaj, zate, tam) inIztok SitaroKocjanu in Nikolovskem(Drug drugemu drug).

Na stare odzive in nove kritike se odzivataTadej MeserkoinZoran Smiljanić.

Po stripu zBorisom PilnjakomstopaDamijan Stepančič.Prijetno branje,Primož Čučnik

Literatura že 30 let podpira idealizem izbire in branja,še vedno tudi na papirju.

Od 12.000 din do konvertibilnih 40 evrov.

Darilo ob naročilu: brezplačna knjiga po izbiri.

Brezplačna knjiga

 

6. 3. 2019

Avtor

Administrator