Splošno

Sodobne rešitve uporabe mavčnih oblog v okvirni večetažni leseni gradnji

 

Foto: Mediaspeed

(Maribor, 28. marec 2019) Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je organizirala strokovni posvet, kjer so govorili o Sodobnih rešitvah uporabe mavčnih oblog v okvirni večetažni leseni gradnji. Na posvetu so strokovnjaki predstavili prednosti in novosti uporabe mavčnih oblog v gradnji sodobnih stavb. Poleg uveljavljenih računskih metod za določanje statične nosilnosti in horizontalne stabilnosti ter požarne odpornosti, sta bila predstavljena tudi ekološki in stavbeni vidik, prikazani pa so bili tudi praktični preizkusi protivlomne in požarne odpornosti stene obložene s ploščami Riduro. Udeležence so nagovorili: Jože Polajner, Saint-Gobain gradbeni izdelki d.o.o., red. prof. dr. Miroslav Premrov, dekan UM FGPA, Stipan Mudražija, predsednik Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor, izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar, Jens Koch, Saint-Gobain Rigips Austria, doc.dr. Erika Kozem Šilih, Damjan Maučec ter Valerija Skok u.d.i.g..

Les v sodobnem gradbeništvu predstavlja pomemben konstrukcijski material, njegova prednost so poleg dobrih fizikalnih in mehanskih lastnosti tudi ugodne estetske lastnosti. V Sloveniji je delež lesenih novogradenj glede na naravne danosti še vedno majhen.

Lesene konstrukcije so del številnih objektov. Najdemo jih v inženirskih objektih kot so leseni stolpi, mostovi in tudi v stavbah, namenjenih bivanju in delu ljudi. Poznamo več konstrukcijsko različnih sistemov, ki se me seboj delijo po načinu prenosa obtežb in tehnologiji
gradnje. Nekateri so bolj primerni za nižje stavbe, spet drugi so primernejši za višje stavbe, ki so v zadnjih letih v velikem porastu. Tržni delež lesenih stavb v Sloveniji že presega 10 odstotkov vsega grajenega. Gre predvsem za stanovanjsko gradnjo in površinsko manjše ter nižje poslovne objekte. V Sloveniji je najbolj prisotna okvirna lesena  gradnja, pri kateri je samega lesa  v konstrukcijskem sistemu zelo malo, vsega med 15 in 20 odstotkov v steni, vse ostalo pa sestavljajo materiali kot so izolacija in obloge.

Mavčne obložne plošče, ki so bile predmet strokovnega posveta zato prevzemajo veliko funkcijskih lastnosti: zagotavljajo horizontalno  nosilnost, prispevajo k zvočni izolativnosti ter nudijo požarno zaščito. Na področju mavčnih plošč proizvajalci razvijajo veliko novosti. Na trgu so tako že mavčne plošče z izboljšanimi akustičnimi lastnostmi, mavčne plošče, ki iz zraka nase vežejo hlapne snovi kot so formaldehidi ali mavčne plošče, ki preprečujejo elektromagnetna sevanja.

Fakulteta za gradbeništvo, arhitekturo in promet, Univerze v Mariboru, s projekti, strokovnimi posveti in drugimi dejavnostmi krepi zelo pomembne vezi z gradbeno industrijo. Gre za primer dobre prakse, ki seže tudi do sodelovanja pri raziskavah in razvoju, kar je že v pozdravnem nagovoru posveta še posebej izpostavil Jože Polajner iz podjetja Saint Gobain, Gradbeni izdelki d.o.o.

Red. prof. dr. Miroslav Premrov, dekan UM FGPA, je k temu dodal, da Fakulteta že več kot 20 let zgledno sodeluje s slovensko lesno industrijo. Zato je tudi ta strokovni posvet sinergijski učinek sodelovanja med znanstveniki in gospodarstvom, vse z namenom reševanja problemov, ki se pojavljajo, v tem primeru v večetažni leseni gradnji.

Izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar je predstavila uporabo mavčnih oblog v sodobnih stavbah. Izpostavila je kakovost notranjega okolja in življenjskega ugodja v montažnih objektih, grajenih s sodobnimi mavčnimi oblogami ter trajnostni razvoj, ki upošteva novodobne ekološke smernice.

Ker se je les pričel vedno pogosteje uporabljati kot glavni material nosilne konstrukcije, so se posledično začeli razvijati tudi novejši in naprednejši sistemi nosilnih konstrukcij. Na izbiro nosilnega sistema vpliva veliko dejavnikov, saj je potrebno zadostiti arhitekturnim, gradbeno-konstrukcijskim in gradbeno-fizikalnim zahtevam. Kakšne so izvedene sistemske rešitve v večnadstropnih lesenih stavbah je povedal Jens Koch, Saint-Gobain Rigips Austria.

Doc. dr. Erika Kozem Šilih in red. prof. dr. Miroslav Premrov sta se poleg računskih metod lesenih okvirno-panelnih sistemov z mavčnimi oblogami, posvetila tudi vplivu odprtin na potresno obtežbo lesenih okvirno-panelnih sistemov z mavčnimi oblogami. Prišla sta do zaključka, da mavčne obložne plošče predstavljajo dober osnovni potencial za njihovo uporabo, tudi v večetažni montažni okvirno- panelni gradnji, vendar zaenkrat bolj z gradbeno fizikalnega kot statičnega vidika. Največjo težavo predstavlja horizontalna stabilnost takšnih stenskih elementov, zaradi nizke duktilnosti pa predvsem potresna odpornost.

Na praktičnem prikazu požarne odpornosti stene obložene s ploščami Riduro in OSB/GKB plošče, se je v praksi potrdila razlika med različnimi tipi gradbenih plošč.

Večetažna lesena gradnja je v svetu trend, ki nezadržno prodira tudi v Slovenijo. Le z odprto diskusijo bomo lahko iskali rešitve za številna odprta vprašanja in tako zagotavljali visoke ekološke standarde, varnost ter bivalno ugodje v tovrstnih objektih.

Prepis izjave v slovenščino

Jens Koch, Saint Gobain Rigips Austria

»Današnji razvoj sistemov mavčnih oblog cilja predvsem na izpolnjevanje zahtev, ki jih predvidevata požarna in zvočna zaščita. Pri tem je pomembno, da so izpolnjeni visoki varnostni standardi, zahtevani v posameznih državah. Cilj našega razvoja je, da ponujamo najzmogljivejše sisteme, ki so racionalni v proizvodnji in hkrati ne zahtevajo veliko materiala. Tako lahko tudi z enostavnimi sistemi dosežemo do 90 minutno protipožarno zaščito. Tovrstne mavčne plošče lahko tudi brez uporabe osb plošč prevzamejo statične naloge pri posamezni zgradbi. S tem na najboljši možen način, s požarno in zvočno zaščito ter prevzemom statičnih nalog, poskrbijo za gospodarne rešitve pri leseni gradnji.«

Univerza v Mariboru | University of Maribor

Fakulteta za gradbeništvo,prometno inženirstvo in arhitekturo 
Faculty of Civil Engineering,Transportation Engineering and Architecture
Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija

Tel.: 02 2294 300 Faks: 02 2524 179

E-pošta: fgpa@um.si

1. 4. 2019

Avtor

Administrator