Kultura

Življenje mu je padlo z letala in se izgubilo

ZGODBA MESECA

Peter Rezman: Zvita žlica zaskodelico kave

foto: Katja Rezman

Pisateljstvo je stanje pripravljenosti

Peter Rezman pravi, da je nekoč, davnega leta 1981, pomalical četrtinko črne štruce, srednje veliko glavo čebule indeset dek prekajenih svinjskih rebrc. Potem jezaspal. Ko seje zbudil,se je zelo ustrašil. Vse naokoli je bilo kot vrudniku Brbotalniku. Črno črna tema. Takrat se je spomnil, da jevslužbi. Strah gaje minil, prižgal je rudarsko svetilko, zataknjeno naplastični čeladi, innamasten papir od malice napisal pesem znaslovom Premog. Tako je postal rudarski pesnik. Piše tudi dramatiko, zgodbe in romane. Takole je razgrnil svoje razmišljanje o avtofikciji:

Pri pisanju “avtofikcije” je bilo zame bistveno razmišljanje o uporabni vrednosti osebnega profila na Facebooku, kjer je pisec za razliko od revijalnih in knjižnih objav v trenutku objave soočen z mrežo opazovalcev. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bom sprejel izziv in namesto zapisa v beležko z naknadnim piljenjem napisal zgodbo “v živo”, neposredno v okence za objavo.

Čustvene impulze, ki so se običajno zapisovali v pesmi, sem začel zavestno oblikovati v prozno formo. Pričenjal sem jih obvladovati predvsem z izkustveno rutino in občutkom za njihovo dramaturgijo, a oboje s polno mero intuicije in brez načrta, v kaj naj bi se zgodbe iztekle. Pomembno se mi zdi, da se ob tem počutim zelo dobro, ker ne blefiram in ne skušam vnaprej določiti ne vsebine, ne oblike, ne obsega.

Za pisanje takšnih zgodb je pisateljstvo kot poklic neuporabno.Pisateljstvo mora biti v teh primerih stanje, v katerem prežim na zgodbo.

Iz zgodbe Zvita žlica zaskodelico kave

Ob štirih zjutraj je menda prišla štirinajsta udarna divizija inga odpeljala neznano kam. Meni so rekli, da je šel vpartizane. Že, že. Je šel, je šel. Samo ni šel prostovoljno. So ga mobilizirali, kot mene čez31 let. Samo tisto ni bilo nič. Jaz sem prišel nazaj tik predbožičem tisoč devetsto šestinsedemdeset. Starega ata ni bilo več. Življenje je izgubil, menda naletališču vTeru, vzgornji Savinjski dolini. Zdaj je tam Herbal glamping. Kaj jeto? Pojma nimam.

Nikoli prej še nisem slišal zaTer. Mala vasica blizu Ljubnega. In kako je sploh lahko bilo letališče vtaki luknji? Predvsem pa, kako lahko človek izgubi svoje življenje. Najbrž se je hotel peljati zletalom, pa mu je padlo življenje dol inse je izgubilo. Letala ne moreš mimogrede zaustavit, stopit ven, kot skakšnega bicikla, pobrati izgubljeno življenje

LUD Literatura Erjavčeva 4 Ljubljana 1000 Slovenia

4. 4. 2019

Avtor

Administrator