Avtomobilizem

Elektromobilnost ni edina rešitev

Kongres revije MTZ – Motortechnische Zeitschrift

Avtor: Marko Miklavc

Foto: Fraunhofer-Gesellschaft

Pred kratkim (22. – 23. januar 2020) se je v nemškem mestu Hanau odvijal strokovni posvet na temo pogonskih konceptov bodočnosti, ki se ga je udeležilo približno 140 strokovnjakov, raziskovalcev in ostalih vodilnih predstavnikov nemške avtomobilske industrije. Sklepna ugotovitev je, da samo z elektromobilnostjo ne bomo rešili našega planeta …

Jürgen Jablonski (vodja razvoja vozil na gorivne celice v koncernu Volkswagen), eden izmed govornikov na tem motornem simpoziju, je ob svojem nastopu povedal, da se v koncernu Volkswagen že dolgo ukvarjajo z razvojem vozil na gorivne celice (vodik), vendar takšnega velikoserijskega izdelka iz tega koncerna ne bomo dočakali pred letom 2030. Namesto tega naj bi se leta 2022 (ali pa leta 2023) na tržišču s takšnim pogonom pojavil novi veliki SUV znamke Audi, ki bo nastal v zelo omejeni nakladi. V koncernu Volkswagen prevladuje mnenje, da tehnologija gorivnih celic ni primerna za pogon majhnih in kompaktnih osebnih vozil, namesto tega bi takšno tehnologijo uporabili predvsem pri pogonu lahkih in težjih gospodarskih vozil.

Jablonski je povedal tudi to, da Nemci razvijajo pogon na vodik za univerzalno uporabo, ker bi z njihovimi gorivnimi celicami lahko opremili tudi avtobuse, ladje in lokomotive ter celo gospodinjstva. Samo na ta način bo možno doseči rentabilno proizvodnjo (najmanj 100.000 letno izdelanih gorivnih celic) takšnih pogonskih sistemov, ki bi jih Nemci namenili predvsem tovornjakom ter velikim predstavnikom modnih ‘SUV lokomotiv’, čeprav so v Wolfsburgu že sedaj sposobni plasirati takšna vozila na tržišče, vendar v tem trenutno ne vidijo nobenega smisla. Po njegovem mnenju Toyotina poteza (plasiranje takšnih vozil na tržišče) ni smiselna, ker je izdelava takšnih vozil trenutno enostavno predraga. Zato se bodo v koncernu Volkswagen najprej posvetili razvoju striktno električno gnanih avtomobilov in še naprej pridno negovali kulturo klasično (fosilno) gnanih avtomobilov, kasneje (v roku 15. let) pa naj bi tudi oni skočili tudi na vlak z gorivnimi celicami.

Prof. Peter Gutzmer (nekdanji član upravnega odbora podjetja Schaeffler) je v svojem govoru poudaril, da bo morala avtomobilska industrija prepričati politike glede smiselnosti razvoja sintetičnih, okolju bolj prijaznih pogonskih goriv za klasično gnana vozila, ker je to edini način za uspešno zniževanje kvote ustvarjenih CO2 emisij, čeprav so nekateri politiki ob tem skeptični, ker pač verjamejo v zaroto avtomobilskih lobijev glede omejevanja množičnega razmaha elektromobilnosti v Evropi. Po njegovem bo nedavno sprejeti ‘klima-paket’ nemških politikov, ki predvideva, da bo leta 2030 po nemških cestah vozilo približno 10 milijonov električnih avtomobilov in ‘Plug-in’ hibridov, neučinkovit v pogledu zastavljenih ciljev, ker bodo Nemci na ta način privarčevali samo približno 22 milijonov ton CO2 izpustov namesto predvidenih 80 milijonov ton. To kvoto bo Nemcem uspelo doseči samo v primeru, ko jim bo uspelo znižati količine CO2 emisij pri že obstoječih 37. milijonih bencinsko in dizelsko gnanih avtomobilov. To naj bi v Nemčiji dosegli predvsem z razvojem in uporabo novih sintetičnih goriv.

Prof. Stefan Pischinger (FEV-Zentrum für Fahrzeug- und Antriebsentwicklung), ki zaradi narave njegovega dela zelo dobro pozna razmere na kitajskem tržišču, je na simpoziju izdal opozorilo za nemške avtomobilske proizvajalce glede pretirane koncentracije na razvoj striktno električno gnanih avtomobilov in ob tem navedel primer koncerna Volkswagen, kjer se po njegovem mnenju preveč zanašajo na elektromobilnost. Takšno razmišljanje jih bo pregnalo iz afriškega tržišča in določenih delov Kitajske, kjer koncept splošne elektromobilnosti ni izvedljiv. To, da so Kitajci že postali skeptični glede dejanskega okoljevarstvenega efekta striktno električno gnanih avtomobilov, vemo že nekaj časa, ker jim je pač jasno, da je večina njihove pogonske energije trenutno pridobljena iz premoga (termoelektrarne), zato je vse skupaj predvsem ‘eko šov’ za kupce, ki stavijo na okoljevarstvo. Stranke, ki obiskujejo njegov pekinški razvojni FEV center, ne stavijo vseh konj na elektromobilnost. V tem pogledu so v koncernu Volkswagen v manjšini.

Kritični do aktualnega dogajanja v Nemčiji so tudi v podjetju Schaeffler, kjer pravijo, da nemška politika zelo rada sliši razlago o skoraj ničnih ‘tank-to-wheel’ emisijah električnih avtomobilov in pozablja na ‘cradle-to-grave’ emisije, ki nastajajo ob izdelavi sestavnih delov za električne avtomobile in njihovi proizvodnji. V tem pogledu niso električni avtomobili nič boljši od fosilno gnanih primerkov, zmagovalna kombinacija v tem primeru so edino vozila s pogonom na plin. Če električno energijo pridobite ob uporabi premoga, potem lahko pozabite na sanje o CO2 nevtralnosti električnih avtomobilov, lahko pa vaša fosilno gnana vozila oskrbite s sintetičnim gorivom, ki je izdelano ob uporabi električne energije, pridobljene iz sončnih ali pa vetrnih elektrarn in s tem dosežete precej boljšo ‘cradle-to-grave’ CO2 bilanco. Politiki morajo pozabiti na ‘tank-to-wheel’ pravljice, drugače ne bomo dosegli zastavljenih ciljev iz tako imenovanega ‘klima paketa’.

Podobnega mnenja je tudi Christoph Danzer (eden izmed vodilnih v družbi IAV Automotive Engineering Inc. in bivši profesor na TU Chemnitz), ki pravi, da striktno električno gnana vozila niso optimalna rešitev za vse segmente avtomobilske industrije. Na nemški ‘Energiemix 2030’ lestvici, ki so jo pripravili zaposleni v mednarodni družbi IAV, kjer so upoštevali tudi ‘cradle-to-grave’ emisije, so si striktno električno gnani avtomobili izborili samo malenkostno boljšo pozicijo (77 g CO2 emisij na vsak prevoženi kilometer) kot fosilno gnani avtomobili (95 g CO2 na km). Zato je prepričan, da bi leta 2030 z razvojem sintetičnih goriv pri fosilno gnanih avtomobilih lahko dosegli občutno nižje količine ustvarjenih CO in tako na lestvici ‘Energiemix 2030’ celo prehiteli striktno električno gnane avtomobile. Po njihovem mnenju bi splošni nemški prehod na elektromobilnost prinesel samo 50 odstotno znižanje CO2 emisij ob primerjavi z današnjimi številkami. Vendar bi ob tem za 81 odstotkov poskočili tudi stroški, povezani z vzdrževanjem in nakupom električnih vozil. Zato bi morali Nemci staviti na kombinirano floto (striktno električno gnana vozila, hibridna vozila in klasično gnana vozila s pogonom na sintetična goriva), ker bi s tem znižali skupno kvoto nemških CO2 emisij za 26 odstotkov, in to ob povezavi s samo 30 odstotnim dvigom stroškov vzdrževanja in nakupa vozil.

Predvsem pa bi se morali bolj resno začeti ukvarjati z nastalimi emisijami, ki jih ustvarja letalski in ladijski promet …

27. 1. 2020

Avtor

Uredništvo