27. januar 2020 – Tuji ponudniki iz tretjih držav so nelojalna konkurenca domačim izvajalcem. Na razpisih je izključni kriterij za izbor izvajalca najnižja cena, kar pomeni  izrazito favoriziranje ponudnikov, ki niso zavezani Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti (KPGD).

»Slovensko gradbeništvo se je v zadnjem letu okrepilo za 3 odstotke po več kot 20-odstotni rasti gradbenih del v 2017 in 2018. Kako se bo panoga razvijala naprej – kakšen bo obseg dela, zaposlovanja, plače, inovativnost, reference, je v tem sektorju odvisno predvsem od države, saj njena naročila predstavljajo kar 60 odstotkov gradbenega trga. Zato nas presenečajo velike aktivnosti naročnika, ki gradnjo velikih infrastrukturnih projektov na široko, mnogo bolj kot to delajo evropske države, odpira podjetjem zunaj EU, ki imajo drugačne socialne in delavske standarde. Bi Slovenci enako mirno gledali na odločitev države, da slovenskega kmeta ne potrebujemo, saj lahko kruh in mleko uvozimo iz držav, kjer ljudje delajo za nekaj evrov na dan,« opozarja mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS)

»Že to, da Slovenija tujim izvajalcem iz tretjih držav tako širokogrudno odpira vrata na svoj trg, je nerazumljivo. Da pa jim ob tem daje še privilegij, da svoje zaposlene plačujejo manj, kot morajo svoje zaposlene plačevati slovenska podjetja, je še bolj nerazumljivo. Da smejo tujci na javnih naročilih v Sloveniji ignorirati dosežke slovenskega socialnega dialoga, da lažje pridejo do poslov, ki jih plačujemo z davkoplačevalskim denarjem, je skregano s temeljno gospodarsko in socialno logiko vsake države in bo imelo dolgotrajne negativne gospodarske in socialne posledice,« izpostavlja mag. Jože Renar, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov.

Tuji ponudniki iz tretjih držav so nelojalna konkurenca domačim izvajalcem. Glede na to, da je na razpisih izključni kriterij za izbor izvajalca najnižja cena, gre za izrazito favoriziranje ponudnikov, ki niso zavezani Kolektivni pogodbi gradbenih dejavnosti (KPGD). Po zakonodaji so dolžni spoštovati le najnižje možne slovenske socialne standarde zaposlenih, ne pa tudi KGPD. Njena uporaba za tuja podjetja, ki niso člani slovenskih delodajalskih organizacij, ni obvezna. Zavezani so le določilom Zakona o delovnih razmerjih, kar pomeni, da poslujejo zakonito že, če vsem svojim zaposlenim izplačujejo le minimalne plače. Odgovorne osebe slovenskih izvajalcev, ki so zavezani KGPD, pa so kazensko odgovorne z grožnjo zapora do pet let za vsako izplačilo svojim zaposlenim, ki je nižje od tarifne priloge v KPGD. Tuji ponudniki so  kazensko odgovorni le za izplačila, manjša od minimalne plače. »To pomeni, da tudi pred zakonom nismo enakopravni. Plače v gradbeništvu so že tako med najnižjimi v gospodarskih dejavnostih. S takšnim načinom javni naročniki rušijo naša prizadevanja v socialnem dialogu za doseganje višjih plač in socialnih standardov za naše zaposlene, saj želimo tudi s tem povečati izjemno majhen interes mladih v Sloveniji za vstop v gradbene poklice, ki je med najnižjimi v državah EU,« je izpostavil Kristjan Mugerli, predsednik GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov.

»S temi odločitvami država delavcem v gradbeništvu jasno sporoča, da so njihove že tako nizke plače, ki dosegajo le 76 odstotkov državnega povprečja, še previsoke in da so za njih dovolj izključno minimalne plače. To je socialni damping v svoji najbolj elementarni obliki in posledice bodo hude in trajne za slovensko gradbeništvo, kjer je danes preko 60.000 zaposlenih in je eden največjih panožnih zaposlovalcev, saj predstavlja 10 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Od države ponovno terjamo, da nemudoma ustrezno spremeni Zakon o kolektivnih pogodbah, da bi lahko dosegli razširjeno veljavnosti Kolektivne pogodbe za gradbeništvo in s tem zagotovili skupne vsaj minimalne standarde za vse, ki delajo v dejavnosti gradbeništva v Sloveniji. Pričakujemo tudi pospešitev aktivnosti za oblikovanje Paritetnega sklada v gradbeništvu in s tem povečanje socialne varnosti zaposlenih in zmanjšanje tveganj v poslovanju družb,« je poudaril Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti pri Zvezi svobodnih sindikatov in državni svetnik RS.

Razvite države EU močno ščitijo svoj gradbeni trg, domača podjetja in zaposlene v njih in uspešno preprečujejo prakse socialnega dampinga. Gradbeništvo je izrazito nacionalna gospodarska dejavnost na ravni posameznih držav, saj ima velike multiplikativne učinke tako na celotno gospodarstvo kot tudi na zaposlovanje. »Stroški dela v gradbenih projektih so ključni, saj predstavljajo 50 odstotkov vseh stroškov njihove izvedbe. Če gradbeni projekt pri nas izvaja domače gradbeno podjetje z domačimi podizvajalci, samo od stroškov dela neposredno odvede približno 30 odstotkov državi za prispevke, potem pa je tu še dohodnina, davek na dobiček, najemanje storitev in potrošnja njihovih zaposlenih v Sloveniji. Državi se povrne v grobem samo s prispevki na plače in z davki približno 20 odstotkov vrednosti celotnega gradbenega projekta. Iz teh sredstev se med drugim financirajo zdravstvo, šolstvo in pokojnine. Če projekt izvaja tuji izvajalec iz tretje države, teh sredstev Slovenija ne dobi, saj ne plačuje ne prispevkov ne davkov naši državi. Opozarjamo, da bodo v Sloveniji potrebne korenite spremembe v postopkih javnih naročil na tem področju. Prav tako je nujno, da Slovenija ponovno pretehta svoje mednarodne gospodarske usmeritve in sledi EU Smernicam o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU,« je še poudaril mag. Jože Renar, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov.

GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenih materialov (ZGIGM) je samostojni sestavni del GZS, ki je prostovoljno, interesno in nepridobitno združuje pravnih in fizičnih oseb, članov GZS, z izraženim interesom za vključitev v delo ZGIGM. Zbornica povezuje člane zaradi skupnega interesa nastopanja in uveljavljanja vpliva na področjih, ki so pomembna za člane iz dejavnosti gradbeništva in industrije gradbenega materiala; predvsem v razmerju do države, panožnega sindikata, organov in institucij Evropske skupnosti ter drugih partnerjev pri sprejemanju in uresničevanju gospodarske politike, zakonodaje ter pogojev za delovanje gospodarskega sistema.

Foto: Thomas Lucks

ZGIGM