Kultura

BELETRININ FEBRUARSKI PAKET NOVIH KNJIG

NOVE KNJIGE NAPOVEDUJEJO POMLAD

10 NOVIH KNJIG ŽE NA PRODAJNIH POLICAH

Letošnja Fabula prinaša šest novih naslovov Žepne Beletrine. Ob festivalskih dogodkih, ki so večidel že razprodani, pa so pri Beletrini izšle še vrhunske knjige slovenske romanopiske Zlate Vokač Marpurgi, prevod svetovnega popotnika in odličnega avtorja Christopha Ransmayrja Atlas rahločutnega moškega, nov roman klasika sodobne hrvaške književnosti Damirja Karakaša Šumenje gozda in kriminalni romaneskni prvenec Marka Radmiloviča Kolesar.

 

| REDNI BELETRININ PROGRAM |

Marko Radmilovič – Kolesar 

Roman Kolesar se delno naslanja na resnična dejstva in usodo slovenskega interniranca Janeza Godca.  Melanholičen, osamljen in vsaj delno zafrustriran srednješolski učitelj zgodovine Kreps za pomoč pri plačevanju obrokov stanovanjskega kredita honorarno vodi zgodovinski krožek v bližnjem domu za ostarele. Nekega večera po predavanju k njemu pridrsa starec in mu skoraj brez pojasnil v roko stisne ključ. Naslednje jutro je starec umorjen. Krepsa obišče kriminalistični inšpektor Petek in tako se začne niz dogodkov, ki protagonista vodijo po sledi izjemno živo opisanih nenavadnih človeških usod, izživetih med drugo svetovno vojno. Več

 

Zlata Vokač Medic – Marpurgi 

Zlati Vokač Medic se je nekoč ob prebiranju zgodovinskih študij o srednjeveškem Mariboru v spomnil vtisnil stavek: »Marburg, pomembno srednjeveško mesto, je bilo strpno in napredno mesto, saj je imelo vedno odprta vrata za begunce iz drugih dežel.« Takrat je začel nastajati roman Marpurgi, izjemen poklon Mariboru in judovski skupnosti v njem, hvalnica duhovni svobodi in neodvisnosti, intelektualno branje o usodi srednjeveškega izobraženca ter dragocen dokument zgodovinskega dogajanja ob koncu 15. stoletja. Več

 

Christoph Ransmayr – Atlas rahločutnega moškega

Avtorjev ubesedeni atlas sveta je edinstvena, iz sedemdesetih epizod sestavljena pripoved, ki bralca popelje po celinah in morjih, skozi čase in obmorske pokrajine, a tudi v nevsakdanje intimne prostore vsakdanjega evropskega sveta. Pripoveduje izključno o krajih, v katerih je živel, jih prepotoval ali prehodil, in izključno o ljudeh, ki jih je tam srečal, ljudeh, ki so mu, kakor pravi v uvodu, pomagali, ga varovali, ogrožali, reševali ali ljubili. Kot zemljevidi dežel se epizode druga za drugo zvežejo v knjigo sveta, ki kartografira življenje in smrt, srečo in usodo. Prevedel Štefan Vevar. Več

 

Damir Karakaš – Šumenje gozda 

Šumenje gozda je roman o Liki in njenih metamorfozah v obliki mračnih, tihih, trdih, zaprtih ljudi. Beremo zgodbo družine, o odnosih v njej in njeni vpetosti v družbeno okolje, vas in mesto, a tudi zgodbo o prodoru modernizacije skozi gozdove in čez hribovja. Avtor se vrača v svoje otroštvo in odraščanje, fascinirajo ga narava, še posebno gozd, in temne plati hrvaške zgodovine. Roman je po vsebini in obliki značilno Karakašev, zvit v svoji notranji logiki, natančen in tekoč, zamaknjen in razumljiv, tak, ki gre lahko naravnost v svet. Prevedel Jurij Hudolin. Več

 

ŽEPNA BELETRINA – FABULA 2020: Igre moči |

Vse festivalske knjige, ki so izšle pri založbi Beletrina, so na voljo po ceni 10 evrov, paket šestih knjig pa lahko kupite po znižani ceni 50 evrov tukaj.

Foto: Matej Pušnik
Bernhard Schlink – Olga
Avtor kultnega romana Bralec z Olgo ustvari prefinjen portret ženske, ki si v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju prizadeva za pravico do samoizpolnitve in ljubezni, čeprav njena doba in okoliščine temu nasprotujejo. Olgino zgodbo nam Schlink predstavi s treh perspektiv in nas do samega konca pušča v negotovosti. Roman, ki ga preberemo na dah – a z nami ostaja še dolgo. Prevedel Brane Čop. Več
Kristian Novak – Cigan, ampak najlepši 
Tretji roman avtorja, ki je slovensko bralstvo navdušil že z romanom Črna mati zemla, je mojstrski literarni dosežek, ki iz marginalcev, v literaturi pogosto obsojenih na stranske ali tipizirane vloge, ustvari polnokrvne junake in z njimi resnični svet. Na površini ga je mogoče brati kot napeto kriminalko, globlje pa se razpirata socialna in družbena drama sedanjosti, ki presegata meje fikcije. Prevedla Đurđa Strsoglavec. Več
Sara Stridsberg – Beckomberga. Oda moji družini
Roman Beckomberga s podnaslovom Oda moji družini je nežna in lirična pripoved o družini, odraščanju, žalosti in odvisnosti ter razumevanju sveta, ki mu je blizu spoznanje, da je najmočnejša ljubezen lahko tudi tista, ki nas najbolj obteži. Zgodba se odvija predvsem v Beckombergi, psihiatrični bolnišnici v okolici Stockholma, kjer se zdravi prijeten, duhovit in priljubljen Jimmie, ki se je že večkrat skušal ubiti. Prevedla Iva Klemenčič. Več
Sheila Heti – Materinstvo
Materinstvo je knjiga, ki si upa prevprašati to, kar si predstavljamo pod pojmom roman, in je pripoved, ki pod vprašaj postavlja vrednote, ki so jih bile ženske dolga stoletja primorane jemati za svoje. Če bi ga želeli zreducirati na nekaj misli, bi rekli, da gre za razmislek o tem, ali imeti otroke ali ne, a v resnici je to delo mnogoplastno, razpeto med teorijo, življenje in fikcijo. Prevedla Katja Zakrajšek. Več
Édouard Louis – Opraviti z Eddyjem 
Édouard Louis je eden najpomembnejših pisateljev generacije, rojene v devetdesetih letih. Njegov  literarni prvenec Opraviti z Eddyjem je roman o odraščanju v majhnem industrijskem kraju na severu Francije, v kraju brez milosti, kjer okolica potolče vse, kar je drugačno. Pripoveduje o tem, kaj pomeni biti deprivilegiran: v socialnem, kulturnem, spolnem ali ekonomskem smislu. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za avtobiografski roman, je podton vseskozi političen. Prevedel Andrej Pleterski. Več
Bettina Wilpert – Kar se nam ne dogaja 
Roman Bettine Wilpert Kar se nam ne dogaja je po svoji formi eksperimentalen: različni glasovi nam pripovedujejo različne okruške iste zgodbe o Anni in Jonasu. Njuna zgodba pa opisuje, kakšne posledice ima posilstvo za žrtev, storilca in njuno okolico, ter pokaže, da največkrat verjamemo tistemu, čemur bi radi – ne tistemu, kar je res. Posebnost slovenske izdaje je prevod, nastal kot eksperiment kolektivnega prevajanja, ki ga je spodbudil Goethe Institut v Ljubljani. Več
Beletrina
26. 2. 2020

Avtor

Uredništvo