Kultura

Literatura 345

 

Marčno številko Literature, ki je bila urejena še pred aktualno dramo, in je izšla pred dnevi, uvajaPrimož Čučnik. V besedilcu z naslovom “Vetrovna izravnava”literarno tematikoproblema – raje kot npr. z nogometnim – opremi z žargonom manj množične zimskošportne panoge. Kratko oriše dve temeljni želji, ki poganjata literarne univerzume, namreč željo po pisanju in željo po branju. Takole – nekamznano –rezonira pri pisanju: “Težko je zaustaviti željo po pisanju. Pisanje je vedno, odkar pač pišemo, razumljeno kot temelj komunikacije, osnovni pogovor zbeganega in nepopolnega človeka s samim seboj v čudni izolaciji.” In takole – med drugim – pri branju: “Vendar pa si idealnega bralca ali bralko hkrati predstavljam kot kritično osebo, ki ravno zato, ker veliko prebere in lahko prebrano primerja med seboj, ni bralni avtomat, ampak ima o prebranem tudi svoje mnenje in je prav zato njeno branje bolj izbrano. Zanima se za zares dobre knjige, ki so že bile odkrite in o katerih je bilo že veliko slišati, odprta pa je tudi za nova odkritja, za delo na svojem malem zasebnem kanonu, ki morda predstavlja celo večje veselje od uveljavljenega.”

Sledi poezija; iz prihajajočeknjige jo tokrat objavljaUroš Zupanin – kot da bi vedel! –naslovi”Prvi dan konca sveta”; prav tako je tukaj po daljšem časuPeter Semolič, ki je pripravil “Petpesmi” iz nastajajočeknjige za Prišleke, cikel “Prisluškovanje” pa nam je posredovalaAna Porenta.

V prozi o “Bejbi iz stripa” pišeSuzana Tratnik,Mirana Likar Bajželjsvoj odlomek iz romana naslavlja “Pripovedovalec”,Ajda Bračičpa je – debitantsko – poslala kratko zgodbo “Svetozarjeva smrt”.

V intervjulu je o “ključu do neobstoječih vrat” spregovorila pesnica in zdravnica-kirurginjaVeronika Dintinjana(spraševala jo jeTina Kozin) in v duhu svojega poklica ga je tudi zaključila, saj na vprašanje, kakšna bo njena naslednja knjiga, pravi: Mogočebom pa napisala priročnik o vstopanju v svet umetnosti skozi vrata zdraviške ordinacije? V tej situaciji si popolnoma predstavljamo …

Refleksija prevaja in predstavlja nemškega literarnega zgodovinarjaHansa Schlafferjain odlomek iz njegoveKratke zgodovine nemške književnosti(knjiga je – samo namig – v prevoduSete Knopmedtem v zbirki Labirinti tudi že izšla, ampak nanjo boste morali še malo počakati – vsaj do zadnjega dneva konca sveta).

V prevoduUrške P. Černedobimo eno najbolj cenjenih sodobnih nemških pesnicMonico Rinck(ki je, mimogrede, v nemški jezik soprevajala tudi Šalamunovo poezijo) in obsežen cikel njenih pesmi.

Knjigogled se tokrat prvič posveti domačim avtorjem, in sicer pisatelju in filmarjemBalade o trobenti in oblaku, se pravivsajCirilu KosmačuinFrancetu Štiglicu. Kontekst nastanka filma in sploh premikanja od “socrealizma v modernizem”nam obširno predstavi ljubitelj žanra partizanaricRobert Kuret.

Kritiki in kritičarke hvalijo in grajajo:Silvija Žnidarpiše oAdi Škerl(inSpečih metuljih),Matej BogatajoVitomilu Zupanu(inObrazu sežganega),Miha MarekoČučnik-Pepelnik-Podlogar-Škrjancu(Pesmi štirih),Veronika ŠosteroAljažu Koprivnikarju(Anatomija),Domen SloviničoIvani Komel Solo(Abeceda majhnih zgodb),Rok PlavčakoMiranu Božoviču(Filozofija na luni) inIztok SitaroTomažu Lavriču(Ratman).

StripMatjaža Bertoncljaje po zgodbiHarukija Murakamija”Mali zeleni stvor”.

Toje naš prvi in edini konec sveta, verjemite, ne bo še enega.

Zaradi nastale situacijebo aprilska številka dvojna, aprilsko-majska.

Enaintrideseto leto, ne vemokateri dan že? In mi še vedno na papirju.

↓↓↓ Naroči↓↓↓

Primož Čučnik, odg. ur. revijeLiteratura

Novi naročniki:

Z letnim naročilom pride tudi knjiga iz programa LUD Literatura po tvojilastniizbiri.

Brezplačna knjiga

Knjižni in revijalni program LUD Literatura podpira Javna agencija za knjigo RS.

© LUD Literatura Tomšičeva 1 Ljubljana 1000 Slovenia

7. 4. 2020

Avtor

Administrator