Kultura

Literatura 346-347

Pomladno številko revije Literatura izjemoma objavljamo v dvojnem zvezku za april in maj skupaj. Pripravili smo kratek antivirusni program, ki se začne z uvodom, nadaljuje v rubriki Branje v karanteni, povežemo pa ga lahko tudi s tokratnim Knjigogledom. Primož Čučnik v besedilu »Dokler se lak suši« premišljuje o tem, kar se nam dogaja, in podaja »ontološko« videnje dogajanja skozi dioptrijo literature, ki se na primer poveže v temle navedku: »In pisanje je morda tisti prvi in najuniverzalnejši vzgib, ki nastaja kot upor proti našemu smrtnemu strahu, tj. strahu pred smrtjo. In čisto mogoče je, da pišemo zaradi strahu pred tem, da bomo umrli. To je ta naša poslednja ›resnica‹, ki jo iščemo v literaturi …«

Branje v karanteni je posebej za to priložnost izmišljena rubrika, ki prinaša hibridno avtofikcijsko besedilo (morda celo bliže prozi kot eseju) na temo ne/dotikanja. Urban Vovk je ekspliciten že v naslovu »Ne dotikaj se!«, v nadaljevanju pa je v popisovanju »te(le)snega stika« in dotikanju »kočljivih tem« tudi bolj konkreten. V širši krog besedil na aktualno temo lahko uvrstimo tudi tokratni Knjigogled, v katerem Ana Garšak piše o seriji in knjigi, ki je pravkar izšla tudi v slovenščini. Gre za klasično delo »grozljivega« žanra V hiši med hribi straši ameriške pisateljice iz prejšnjega stoletja Shirley Jackson (1916–1965), pri čemer je žanr grozljivke za primerjavo s trenutno situacijo izbran zgolj in samo naključno, medtem ko so zadeve s strahom seveda bliže konkretnim danostim, s katerimi se ta hip – pa tudi sicer neredko – soočamo v sodobnem svetu.

V poeziji imamo tokrat priložnost prebrati nove pesmi Andreja MedvedaDavida BandljaKaje Teržan in Nine Kremžar.

V prozi se s kratkimi zgodbami predstavijo Marko Golja, Neli Filipić in Mirjam Gostinčar.

Intervju z Evo D. Bahovec (»Za razsvetljensko transparenco namesto mistifikacije ženskosti«) je pripravila Silvija Žnidar.

V prevodu z veseljem beremo »Noči v toplem pepelu hamama«, to je izbor iz klasične osmanske poezije, ki ga je za nas – premierno! – pripravil in z uvodom opremil poliglot Blaž Božič.

V tokratni refleksiji Rok Plavčak razmišlja o polemiki kot o zvijačnem diskurzu.

Tik prek kritikami predstavljamo še novo rubriko Retrocenzija, ki se v reviji pojavlja prvič in jo ureja naša urednica za kritiko Ana Geršak, ki je rubriko, kot boste prebrali, tudi na kratko uvedla. O avtorici Beatinega dnevnika in premalo znani pisateljici iz 19. stoletja Lujizi Pesjak je pisala Silvija Žnidar.

Kritike si, kot vedno, sledijo v polnem redosledu: Robert Kuret piše o Feliksu Plohlu (Vsi moji grehi), Diana Pungeršič Luciji Stupica (Točke izginjanja), Irina Lešnik Ani Svetel (Dobra družba), Zarja Vršič o Petru Rezmanu (Mesto na vodi), Aljaž Krivec Suzani Tratnik (Norhavs na vrhu hriba), Katarina Gomboc Čeh Petri Koršič (Bog z mano), Žiga Rus Vinku Möderndorferju (Ljudomrznik na tržnici) in Muanis Sinanović Primožu Čučniku (Piš čez sen).

Vrača se strip iz Stopinj in z njim Damijan Stepančič, ki se je družil z D’Annunziem in njegovim Junakom.

Ljudje umiramo in nismo srečni, zato nujno potrebujemo l(L)iteraturo.

Prav zdaj, na tem papirju.

Primož Čučnik,
odg. ur. revije Literatura

 

14. 5. 2020

Avtor

Uredništvo