Kultura

Literatura 348-349

V prejšnji Literaturi je Rok Plavčak pisal o polemiki kot zvijačnem diskurzu, v aktualni dvojni – poletni številki Literature 348-349 – pa se je Muanis Sinanović lotil premišljevanja o polemiki, ki ga je naslovil »Polemika naša vsakdanja«. Kljub temu da gre za premišljevanje polemike (vmes pa tudi polemične osti kritike), ki je ponavadi naperjena proti konkretnim osebam ali literarnim skupinam, skuša Sinanović kategorizirati njeno polje in ne uporablja konkretnih imen, čeprav bi tisti, ki podrobneje spremljajo področje, za vsako njegov »tip« gotovo lahko našli kakšen primer. Polemika kot žanr pa vendarle ni zares zaživela, kot pravi avtor uvoda, tudi mnogi mladi, ki bi se jim moralo najbolj ljubiti polemizirati, izgubljajo naboj. Grenka je ugotovitev, da polemika tudi v literanih krogih ponavadi poteka tako kot politočno življenje v naši deželici: črno – belo. Problem polemike in literature je skratka tudi ta, da jo običajno zagrabimo preveč osebno. Zato avtor sklene z zanimivim obratom v poudarku: »In morda bi bilo bolje, da bi polemika rasla iz fikcije kot obratno.«

V poeziji Toneta Škrjanca »Rdeče pesmi« seveda ne pomenijo nič rdečega, ampak predvsem songovsko plesne oblike: balade, bluze in valčke. Vita Žerjal Pavlin svojo pesniško objavo naslovi »Gospodujoči grm«, po precej dolgi pavzi pa nam je svoj »Rekviem za očetnjavo« poslal Tomislav Vrečar.

Proza je ženska. Tokrat z Natašo Sukič, ki pripoveduje »Svet v fragmentih«, Anjo Mugerli, ki se je potopila »Sto pet metrov pod gladino«, Tina Vrščaj je svojo zgodbo naslovila »Kazen«, Nataša Hamer pa »Varnostni trikotnik«.

Z intervjujem gremo tokrat v Indijo. Vlasta Pacheiner-Klander se je tja odpravila v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja in kot ena prvih, ki se je vrnila domov z znanjem sanskrta in bogatim uvidom, svoje nadaljnje delo pa je posvetila znanstvenemu delu in prevajanju iz indijnske literarne zapuščine. Intervju so opravili Nina PetekBorut Škodlar in Jan Ciglenečki.

Branje v senci je tradicionalna poletna rubrika, v kateri nam svoje življenje v kronikah – ali kar zgodbe iz cikla »saj ni res, pa je« – že nekaj let pripoveduje Carlos Pascual. Tokratna kronika, ki spet briše mejo med življejem in fikcijo, pripoveduje o policijskem nasilju (hm, kolegi) in nosi naslov »Nesmrten«. Kot protiutež smo tokrat postavili prozni esej Andréja Acimena o vrnitvi na rimsko ulico, kjer je nekoč živel, zelo osebno in iskreno bsesedilo z naslovom »Intima«.

V Eseju o novi slovenski literaturi je Uroš Zupan pod drobnogled vzel opus enega najbolj priznanih pesnikov konca osemdesetih let, ki pa je pozneje umolknil. »Dotikanje« je esej o pesniškem opusu Jureta Potokarja.

V refleksiji skušamo za rep uloviti virus, zato objavljamo esej »©o®on@ pesem« Janeza Strehovca.

Knjigogled Zarje Vršič je tokrat o knjigi Nevarna razmerja Choderlosa de Laclosa in o dveh po njej posnetih filmih.

Kritike pišejo Miha Marek o Gorazdu KocijančičuMaja Šučur o Veroniki SimonitiDiana Pungeršič o Jani Putrle SrdićŽiga Rus o Sergeju CuranovićuKatarina Gomboc o Ani SchnablVeronika Šoster o Branetu SenegačnikuAnja Radaljac o Franju H. Najiju in Iztok Sitar o Glavan-Stepančičevem Maistru.

Strip Stopinje je, in v njem Damijan Stepančič o Imenih, ki so jih pustile za seboj Clare Azzopardi.

Literatura je naša izbira za branje in premišljevanje.

Že več kot trideset let.

 

PR:

© LUD Literatura Tomšičeva 1 Ljubljana 1000 Slovenia

22. 6. 2020

Avtor

Administrator