Kultura

NEZASLIŠANI SVET, KI GA IMAM V GLAVI

Foto: OGP

 

NEZASLIŠANI SVET, KI GA IMAM V GLAVI

Metamodernizem in metaromantika v slovenskem slikarstvu

Slike in video

Silvester Plotajs Sicoe, Pollockove sanje, 2019, olje na platno, 200 x 300 cm

Galerija Monfort Portorož

Odprtje: petek, 3. julij 2020, ob 20.00

Trajanje: 3. julij‒23. avgust 2020

 

Razstava v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti, Slovenj Gradec.

Kustos razstave: Marko Košan

Umetniki:

Igor Banfi, Bojan Bensa, Matej Čepin, Ksenija Čerče, Mitja Ficko, Jernej Forbici,

Boštjan Jurečič, Simon Kajtna, Narcis Kantardžić, Barbara Kastelec, Aleksij Kobal,

Gani Llalloshi, Robert Lozar, Silvester Plotajs Sicoe, Nataša Prosenc Stearns,

Nataša Ribič Štefanec, Apolonija Simon, Natalija Šeruga Golob, Marko Šuštaršič

 

Koroška galerija likovnih umetnosti je v Slovenj Gradcu pred dobrim letom pripravila zanimivo zasnovano razstavo z naslovom Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi. Vključevala je znane sodobne slovenske umetnice in umetnike, tudi tiste, ki so se v Obalnih galerijah v preteklosti že predstavili na osebni ali skupinski razstavi. Kustos razstave Marko Košan je izbrane avtorje povezal s povsem novim konceptom, zato njihova dela v novem kontekstu zaživijo drugače. To je botrovalo odločitvi za prenos razstave in novo postavitev v Galeriji Monfort, kot jo omogoča ta specifični razstavni prostor.

“Neznanski svet, ki ga imam v glavi. A kako naj se osvobodim sebe in njega, ne da bi se raztrgal? Tisočkrat raje se raztrgam, kakor da bi ga zadrževal v sebi ali ga pokopal. Saj je to vendar moja naloga, in to mi je popolnoma jasno.”

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  Franz Kafka

  1. i. metamodernizem kot reakcija na opešani modernizem in postmodernizem je navrgel nekaj novih usmeritev in umetniških praks, ki so v slovenskem prostoru pri ustvarjalcih in spremljevalcih dobile svoj odmev predvsem na področju literature, medtem ko je bil ta pojav v likovni umetnosti manj opažen, čeprav so se v zadnjih dvajsetih letih tudi na področju vizualnih umetnosti zarisali jasni obrisi nove figuralike, ki se ob drugih sočasnih izrazih ozira v smeri t. i. metaromantike, za katero je značilno, da čutnost postavlja pred družbeni in politični kontekst sodobne umetnosti ter sublimno raziskuje pot k novim utopijam (nedosegljive) prihodnosti … končnost sprevrača v neskončnost. Za razstavo smo skušali poiskati dela in predstavnike te smeri v slovenskem slikarstvu in jih postaviti v kontekst aktualnega dogajanja v Evropi in po svetu. Razpoložljivi prostor je omogočil postavitev izbranih del velikega formata devetnajstih avtoric in avtorjev, čeprav je prvi nabor obsegal še nekaj imen, ki jih zaradi različnih okoliščin nismo mogli uvrstiti v pričujočo predstavitev. V razstavo smo tako vključili delaIgorja Banfija, Bojana Bense, Mateja Čepina, Mitje Ficka, Jerneja Forbicija, Boštjana Jurečiča, Simona Kajtne, Narcisa Kantardžića, Barbare Kastelec, Aleksija Kobala, Ganija Llalloshija, Roberta Lozarja, Silvestra Plotajsa Sicoeja, Nataše Ribič Štefanec, Apolonije Simon, Natalije Šeruga Golob, Marka Šušteršiča ter video deli Nataše Prosenc Stearns in Ksenije Čerče.
24. 6. 2020

Avtor

Administrator