Finance

Padec gospodarske aktivnosti najmočnejši aprila; trg dela pod močnim vplivom interventnih ukrepov

Napovedi mednarodnih inštitucij se še naprej nekoliko poslabšujejo. Po zadnjih napovedih OECD in MDS naj bi bil letošnji padec svetovnega BDP občutno večji kot med finančno krizo v letih 2008–2009, še posebej nizke pa so ocene za evrsko območje. Hkrati pa so nekateri podatki v zadnjih tednih boljši od pričakovanj in kažejo možnost relativno hitrega odboja. V Sloveniji je bil po pričakovanjih padec domače gospodarske aktivnosti po kratkoročnih kazalnikih najmočnejši aprila; obeti za drugo polovico leta so ugodnejši. V Banki Slovenije v zadnji publikaciji Gospodarska in finančna gibanja ugotavljamo še, da so se razmere na trgu dela, ki so sicer še pod močnim vplivom državnih interventnih ukrepov, precej poslabšale.

V evrskem območju med državami članicami obstajajo razlike v dolžini in strogosti ukrepov za zamejitev pandemije, vse pa bodo letos v recesiji. Članice so večinoma že maja začele rahljati omejitvene ukrepe, vendar se je recesija v evrskem območju v letošnjem drugem četrtletju pričakovano poglobila.  Kažejo se znaki okrevanja v drugi polovici letošnjega leta, vendar bo to zaradi precejšnje negotovosti glede nadaljnjega širjenja virusa najverjetneje šibko in zelo postopno.

Sloveniji je bil po pričakovanjih padec domače gospodarske aktivnosti po kratkoročnih kazalnikih najmočnejši aprila. Ob sproščanju omejitev in uvajanju protikriznih ukrepov so razmere v nadaljevanju drugega četrtletja ostale zaostrene. Junija so se začeli kazati nekoliko spodbudnejši znaki. Pesimizem podjetij in potrošnikov se je znova zmanjšal, a ostal pod povprečno ravnjo iz krize leta 2009. Izboljšali so se tudi nekateri alternativni visokofrekvenčni kazalniki (poraba električne energije, tovorni promet na avtocestah), ki pa so medletno ravno tako ostali nižji. Obeti za tretje četrtletje so za zdaj ugodnejši; po anketi SURS podjetja pričakujejo precejšnje povečanje povpraševanja, trošenje gospodinjstev pa naj bi postalo manj zadržano.

Močno so se poslabšale tudi razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov je bilo aprila medletno že nižje za odstotek, medtem ko je bila marca rast še pozitivna. Po pričakovanjih je bil zaradi narave omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije šok največji v storitvenih dejavnostih, kjer je potreben neposredni stik med potrošnikom in ponudnikom. V gostinstvu je bil tako aprila padec števila delovno aktivnih več kot 10-odstoten. Še večje poslabšanje razmer so preprečili interventni ukrepi in posledično se je število registriranih brezposelnih junija v primerjavi z majem celo nekoliko zmanjšalo. Kljub temu je presegalo 89.000 in bilo medletno večje za 26,3 %. Aprila je bila rast povprečne plače več kot desetodstotna, kar povezujemo predvsem z obsežnimi protikriznimi ukrepi Vlade RS na trgu dela.

Slika: Pričakovano zaposlovanje v zasebnem sektorju

Vir: Evropska komisija. Opomba: Kazalnik prikazuje tehtano povprečje pričakovanega zaposlovanja v vseh štirih anketiranih dejavnostih (tj. industriji, storitvah, trgovini na drobno in gradbeništvu) v naslednjih treh mesecih.

V Banki Slovenije poudarjamo, da interventni ukrepi močno vplivajo na statistiko zaposlenosti in plač, ki se bo po njihovem izteku lahko močno spremenila. Tudi glede na rezultate anket med podjetji v nadaljevanju leta pričakujemo nadaljnje poslabševanje razmer na trgu dela.

Finančne razmere v podjetjih ostajajo solidne v primerjavi s poslabšanjem gospodarskih razmer. Podjetja tako med omejitvenimi dejavniki poslovanja tudi junija niso poudarjala finančnih težav. To lahko povezujemo z visokimi likvidnostnimi rezervami v obliki vpoglednih depozitov, ugodni so ostali pogoji bančnega financiranja, sofinancirani so stroški dela, možno je odloženo plačilo davkov, za preprečevanje likvidnostnih težav pa je razpoložljiva tudi vladna garancijska shema. Že sicer so podjetja vstopila v krizo v finančno trdnem položaju, pri čemer so bili dobički lani ponovno rekordni.

S padcem gospodarske aktivnosti in izrazitimi protikriznimi ukrepi so se fiskalne razmere občutno poslabšale. Podatki po denarnem toku letos do maja tako na primer kažejo na primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja v višini 1,4 mrd EUR. Saldo je bil manj ugoden že v prvem četrtletju, do še večjega poslabšanja pa je zaradi učinkov krize prišlo aprila in maja. Prihodkov konsolidirane bilance je bilo v prvih petih mesecih medletno manj za 720 mio EUR oziroma 9,2 %, glavni razlog pa so bili nižji prilivi iz davkov in prispevkov. Hkrati so se predvsem zaradi protikriznih ukrepov za blaženje gospodarskih in socialnih posledic krize odhodki povečali za 874 mio oziroma 11,4 %. Po metodologiji ESA 2010 bi lahko primanjkljaj države letos znašal okoli 8 % BDP, delež dolga države v BDP pa dosegel podobno vrednost kot leta 2015, ko je bil z več kot 82 % največji do zdaj. Kljub temu bo dolg v deležu BDP tudi letos ostal precej pod povprečjem evrskega območja, ki naj bi po ocenah Evropske komisije presegel 100 %.

 

PR – Banka Slovenije

8. 7. 2020

Avtor

Uredništvo