Gospodarstvo

UO GZS o predlogih ukrepov za debirokratizacijo

 

Ljubljana, 21. september 2020 – Člani UO GZS so na današnji seji s predsednikom vladnega Strateškega sveta za debirokratizacijo razpravljali o predlogih ukrepov na davčnem in gospodarskem področju. Obravnavali so tudi Program Slovenija 5.0 in Nov gospodarski zagon, dve iniciativi GZS, katerih cilj je podpreti sodelovanje pri prihodnjem razvoju Slovenije v gospodarsko uspešno ter na znanju in visoki dodani vrednosti slonečo družbo. Člani UO so se seznanili tudi s poročili strateških svetov GZS.

Kot je uvodoma dejalpredsednik GZS Boštjan Gorjup, so v strateškem svetu za debirokratizacijo, ki ga je Vlada republike Slovenije ustanovila konec maja 2020, aktivno sodelovali tudi predstavniki GZS, zbornica pa je pripravila vrsto konkretnih predlogov za zmanjšanje administrativnih bremen.

Prvi paket ukrepov je prioriteta te vlade, je povedalpredsednik strateškega sveta mag. Ivan Simiča. Cilj je poenostavitev postopkov, pri tem pa ohraniti nadzor in zanesljivost procesov. S tem bi državljanom in poslovnim subjektom prihranili ogromno časa in stroškov, hkrati pa bi se povečali proračunski prihodki. Na davčnem področju je med drugim izpostavil uvedbo enotnega REK-obrazca za vse vrste dohodkov ob istočasni izenačitvi obračunavanja akontacije dohodnine in socialnih prispevkov od plač, podjemnih in avtorskih pogodb. Predlaga tudi skrajšanje roka, po katerem se ne plača dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala, na 15 let, ter znižanje stopnje davka od dohodkov iz kapitala na 25 %. Kopja se bodo po mnenju Simiča najbolj lomila pri znižanju zgornje meje dohodkov za uveljavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Socialno kapico zagovarja in jo predlaga na meji 6.000 EUR bruto plače. Pri mikro in malih podjetjih se zavzema za to, da je mogoče izgubo pokriti v celoti za vsa leta za nazaj. Dodatno je izpostavil predlog uvedbe novega šestega dohodninskega razreda z 10-odstotno davčno stopnjo za dohodke oz. davčno osnovo nad 1 mio EUR. Pri davku na motorna vozila je predlog črtanja 6. aa člena veljavnega zakona. Čim prej bi bilo treba uvesti enoten davek na obdavčitev nepremičnin, ki bi zamenjal obstoječe tri davke na tem področju. Dotaknil se je tudi predlogov na gospodarskem področju, med drugim je navedel avtomatizacijo izpolnjevanja obrazcev v javni upravi, uvedbo enkratnega poročanja oz. enkratnega posredovanja podatkov državnim organom ter poenostavitev refundacij bolniških nadomestil.

Generalna direktorica GZS mag.Sonja Šmucje komentirala, da med navedenimi predlogi ni nobenega, do katerega bi imeli kakšen resen zadržek. Za večino pa bi si želeli, da čim prej pridejo v realizacijo.

Program Slovenija 5.0 in Nov gospodarski zagon sta, kot je povedalpredsednik GZS Gorjup,dve iniciativi GZS, ki sta usmerjeni v čas po korona krizi in naj bi sledili k ciljem višje dodane vrednosti in večjega izvoza. “S tema dokumentoma jasno kažemo, da se zavedamo izzivov, ki jih prinaša epidemija COVID-19, znamo pa tudi pogledati naprej oziroma imeti strateški pogled na naše cilje.”

Sonja Šmucje pojasnila, da je iniciativa Slovenija 5.0 zastavljena partnersko – s sodelovanjem tako gospodarstva kot vlade in ministrstev, institucij znanja, socialnih parterjev in lokalnih skupnosti. Cilj je hitrejši razvoj gospodarstva, s poudarkom na trajnosti in prispevku k širšim družbenim vrednotam. GZS se zavzema za sklenitev Razvojnega zavezništva tudi po vzoru Digitalne koalicije.

Če je to zgodba, ki jo vidimo pretežno za obdobje 2025–30, pa je kratkoročna izvedba tega Nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0,” je dodala Šmuceva. Ključno za okrevanje je krepitev povpraševanja na izvoznih in na domačem trgu. Ukrepe je GZS v dokumentu združila v 6 področij, in sicer ukrepe za dvig domače potrošnje, za zagon infrastrukturnih projektov z največjo možno vključenostjo slovenskega gospodarstva, vlaganja v digitalizacijo, v RR in pametno specializacijo, okoljske naložbe ter naložbe na področju kmetijstva, živilskopredelovalne industrije ter samooskrbe s hrano.

Spregovorila je tudi o Investicijski platformi 5.0, ki jo je GZS zagnala v letošnjem avgustu. Ta je nastala z namenom, da se zberejo podatki o dejanskem investicijskem potencialu gospodarstva. Hkrati predstavlja pomemben element napovedovanja potrebnih kompetenc za izvedbo in delovanje investicij v podjetjih, usmeritev šolskemu sistemu za uvajanje izobraževalnih programov za razvoj kompetenc prihodnosti.

Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigalinglavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivancsta na kratko predstavila osnutek dokumenta Slovenske industrijska strategija 2021-2030 (v nadaljevanju: SIS), katere namen je postavitev smernic za razvoj industrije, premikanje mej razvoja in povezovanje različnih industrijskih verig, velikosti podjetji, institucij znanja in drugih deležnikov. Dokument sta pripravili MGRT in GZS, nanj so podali pripombe številne druge institucije podpornega okolja. Dokument temeljni na vrsti drugih predhodnih podlag, kot so Evropski zeleni dogovor, Digitalna strategija EU, Načrt EU za okrevanje in odpornost in vrsto drugih. Industrija je za Slovenija še vedno zelo pomembna. 200.000 zaposlenih dela v 20.000 podjetjih. Dejavnost ustvari 23 % dodane vrednosti v gospodarstvu. V zadnjih 10-ih letih se je produktivnost dela povečala za 44 %. V naslednjem 10-letnem obdobju se bo dodana vrednost povečala za 3,4 % na letnem nivoju, izvoz za 3,7 %. To bo spremljala višja rast izdatkov za R&R (6 %). Le tako se o produktivnost dela lahko povečala za 4,2% na letnem nivoju. Pomembno je tudi, da se bo snovna produktivnost povečala, inovacijski indeks naj bi bil 10% nad EU-27 povprečjem, pri indeksu DESI pa naj bi se naša uvrstitev izboljšala s 16. na 10. mesto. “S to industrijsko politiko želimo, da se najprej pomisli zeleno, ustvarjalno in pametno. Pri vsaki uvedbi ukrepa, razvoju nove storitve, novega proizvoda, pri zagonu novega podjejta, nove investicije, si je treba torej najprej zastaviti vprašanje, kako prispevati k zelenemu, ustvarjalnemu in pametnemu razvoju,” sta zaključila.

Generalna direktorica GZS mag.Sonja Šmucje na seji predstavila tekoče aktivnosti GZS. Tu je posebej izpostavila aktivnosti v zvezi s #PKP5, ki je trenutno v pripravi. Poudarila je, da GZS podpira podaljšanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo do konca decembra 2020 ter predlaga podaljšanje ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa do konca junija 2021. Zavzema se tudi za subvencioniranje testiranja na covid-19 v primerih suma na večje število okužb v gospodarskih subjektih, poenostavitev dela na domu ter ukrepe za ohranitev in spodbujanje razvoja v podjetjih. Omenila je tudi predlog zavarovanja izvoznih terjatev ter uvedbo po-zavarovanja terjatev do slovenskih kupcev.

 

 

PR:

Gospodarska zbornica Slovenije

Služba za strateško komuniciranje in marketing

Dimičeva ulica 13, 1504 Ljubljana

22. 9. 2020

Avtor

Administrator