Splošno

Konferenca 3. Regijski izzivi dnevne mobilnosti – hitre avtobusne linije

Foto: MOV

 

Velenje, 30. september 2020 – Danes dopoldan je v Vili Bianci v Velenju potekala 3. konferenca Regijski izzivi dnevne mobilnosti – hitre avtobusne linije. Na konferenci je mag. Bojan Žlender z Ministrstva za infrastrukturo predstavil hitre linije v Sloveniji. Povedal je, da so se v sektorju prometa od leta 2005 okoljske obremenitve povečale kar za 25,5 %, kar je zelo zaskrbljujoče. Prometni model za Slovenijo napoveduje, da se bo osebni promet do leta 2030 povečal za 36 % in tovorni promet za 65 %. Ob 36 % povečanju prometa mora Slovenija do leta 2030 za 9 % zmanjšati emisije toplogrednih plinov in zahteve se povečujejo še za dodatnih 5 %.

Z javnim avtobusnim linijskim prevozom naredimo letno 0,6 milijarde potniških kilometrov ali 5 % vseh potovanj. Za uresničitev okoljskih ciljev se mora delež prevozov z javnim potniškim prometom povečati najmanj za 20 %, da začnemo zmanjševati izjemno visok delež potovanj z osebnimi vozili  in približno 8 milijard potniških kilometrov, ki jih naredimo vsako leto.

Od leta 2016 se je javni potniški promet izboljševal. Povezali so vse prevoznike, železniške prevoze, avtobusne prevoze, za dijake in študente tudi mestne avtobusne prevoze. Uvedene so bile enotne vozovnice za vse uporabnike na pametni kartici, letos nameravajo to razširiti tudi na pametne telefone. Leta 2019 so bile uvedene hitre linije, ki povezujejo večja slovenska mest z Ljubljano. Pogoj za uvedbo hitre linije je bil, da je na relaciji vsaj tisoč dnevnih migrantov, želeli pa so tudi izboljšati regionalno povezanost. Hitre linije so bile uvedene predvsem za potrebe zaposlenih oseb pri prevozu na delovna mesta in nazaj domov, ki lahko sedaj čas med vožnjo veliko bolje izkoristijo, hkrati pa je tudi naše okolje bistveno razbremenjeno.

 

Potnik se odloča o uporabi javnega prevoza na podlagi različnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši: čas potovanja od doma do cilja, v katerem je tudi čas poti do najbližjega postajališča, frekvenca voženj, udobje in zasebnost potovanja, cena potovanja in tveganja (npr. tveganja zaradi možnosti okužbe).

 

Maruša Goluža iz Geografskega inštituta, ZRC SAZU, je predstavila položaj Velenja v slovenskem prometnem sistemu. Statistični podatki kažejo, da je vsakodnevno v in iz Velenja več kot 3.000 voženj. In ker je Velenje tretje največje izvozno središče v Sloveniji, je dostopnost do njega ključnega pomena. Največ ljudi se iz Velenja vozi na delo v Ljubljano (več kot 1.000), sledi Celje in Šoštanj. V Velenje se jih največ vozi iz Šoštanja, Celja, Žalca in Koroške. 3. razvojna os bo zagotovo bistveno izboljšala pogoje za gospodarski razvoj in za vse, ki se dnevno vozijo iz Velenja in v Velenje, hkrati bo izboljšala konkurenčnost osebnega avtomobila, zato je potrebno veliko delati tudi na izboljšanju konkurenčnosti in privlačnosti javnega prevoza.

 

Svoje izkušnje s hitrimi linijami je na konferenci predstavil tudi Blaž Seražin iz podjetja Nomago, ki izvaja 8 hitrih linij, ki večja mesta povezujejo z Ljubljano. Najbolj zasedena je linija iz Nove Gorice v Ljubljano. Ena hitra linija pomeni teoretično 50 manj vozil na cesti, kar seveda pozitivno vpliva na okolje, pa tudi na uporabnike, ki se lahko med vožnjo sprostijo in čas izkoristijo za kaj drugega.

 

Peter Zajc iz RRA Koroška, d. o. o., Urbanistični inštitut Republike Slovenije je predstavil izkušnjo uporabnika, ki se z avtobusom pelje iz Koroške v Ljubljano. Iz Koroške naj bi se v Ljubljano vozilo 1.683 oseb, od tega jih je dve tretjini zaposlenih v zasebnem sektorju. Predstavil pa je tudi, kako zelo popularen je postal Štreknabus, ki kolesarje iz Velenja prepelje na Koroško. Lani so izvedli 1.200 prevozov, prepeljanih je bilo prb. tisoč koles, letos je Štreknabus zaradi epidemije začel voziti šele julija in je bilo posledično prevozov nekoliko manj kot lansko leto.

 

Po uradnem delu je sledila tudi diskusija vseh predavateljev in tudi udeležencev konference, na kateri so izmenjali izkušnje in dobre prakse.

 

Mestna občina Velenje je partner v projektu Smart Commuting in s številnimi aktivnostmi si prizadevamo za bolj trajnostni razvoj Velenja in širše regije. Maja 2018 smo občine, zaposlovalci, javne ustanove in drugi ključni akterji na področju prometa in mobilnosti v Velenju in njegovi funkcijski regiji podpisali Zavezo o sodelovanju na področju trajnostne mobilnosti. Med drugim smo se takrat zavezali, da se bomo srečevali na letnih konferencah in danes je tako potekala že tretja konferenca. Razvoj, podpora in izvedba ukrepov trajnostne mobilnosti so pomembne teme današnjega časa. Zanje smo odgovorni vsi, prispevale pa bodo predvsem k bolj kakovostnemu življenjskemu okolju in zadovoljstvu prebivalcev.

 

Projekt “Smart Commuting” je v višini 85 % sofinanciran iz programa Interreg Srednja Evropa. Glavni cilj projekta je poiskati nove rešitve za izzive dnevne mobilnosti za bolj trajnostni razvoj mest. Regijsko celostno prometno strategijo smo razvili na območju občin Velenje, Slovenj Gradec, Mislinja, Dobrna, Celje, Žalec, Polzela, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje in Nazarje. V Velenju pa smo kot pilotni projekt v sistem Bicy uvedli električna kolesa.

 

 

Prijazen pozdrav

Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje

1. 10. 2020

Avtor

Administrator