Zdravstvo

Sodobni načini zdravljenja omogočajo boljše rešitve za bolnike z astmo

Zaradi poslabšanj astme lahko pride do prepogoste uporabe sistemskih glukokortikoidov v tabletah, opozarjajo v kampanji Življenje z astmo – Kaj sporočajo vaša pljuča

 

Ljubljana, 30. septembra – Astma, predvsem njena težja oblika, močno spreminja življenja bolnikov. Pogosto namreč pride do poslabšanj bolezni, zaradi tega pa tudi do prepogoste uporabe sistemskih glukokortikoidov v tabletah. A sodobni načini zdravljenja omogočajo boljše rešitve za bolnike z astmo, so poudarili na današnjem pogovoru z novinarji v okviru kampanje Življenje z astmo – Kaj sporočajo vaša pljuča.

»Astma je vnetna bolezen dihalnih poti, ki v našem prostoru po dostopnih ocenah prizadene okoli 16 odstotkov prebivalstva. Obvladujemo jo s protivnetnimi zdravili glukokortikoidi, ki jih bolnikom zdravniki priporočijo v obliki inhalacij. Približno pet do deset odstotkov bolnikov pa ima težjo obliko astme, zato morajo poleg inhalacijskih zdravil za dnevno urejanje bolezni in ob poslabšanjih jemati še sistemske glukokortikoide v obliki tablet. Te pa je pomembno jemati zelo preudarno in v strogih indikacijah. Študije namreč kažejo, da kar četrtina bolnikov s hudo obliko astme sistemske glukokortikoide prejme več kot trikrat letno. Če jemanja teh zdravil ne poskušamo prekiniti z dodatnimi zdravili in ukrepi, lahko dolgoročno pride do številnih neželenih učinkov, med katerimi so osteoporoza, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in pridobivanje telesne teže, tanjšanje kože in akne, siva mrena in glavkom, odpoved nadledvične žleze, nagnjenost k okužbam, pešanje mišic, otekanje obraza, motnje razpoloženja in spanja. To breme sistemskih glukokortikoidov pomembno vpliva na kakovost življenja bolnika, zato ga je pomembno obravnavati celostno,« je poudarila Doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., specialistka pulmologije.

Ne odlašajte z obiskom pulmologa

Cilj zdravljenja astme je dobro urejena bolezen. »Ob znakih poslabšanja se odpravite k zdravniku in če bo pulmolog potrdil diagnozo astme, jemljite zdravila, kot so predpisana. Nekateri bolniki nam šele na kasnejšem pregledu priznajo, da niso jemali zdravil, ker so se prestrašili stranskih učinkov. A zdravilo je vedno predpisano, ko je njihova korist večja od tveganja. Poleg tega zdravilo vedno predpišemo v najnižjem možnem odmerku, ki astmo še drži stabilno. Bolniki, ki se zaradi kronično neurejene bolezni in poslabšanja astme pogosto znajdejo na urgenci, naj tega ne prenašajo predolgo. Pogosto se namreč zgodi, da bolniki te težave vzamejo kot del svojega življenja in tako stanje tolerirajo. Vendar v takih primerih lahko pride do preoblikovanja dihalnih poti in če tako stanje dolgo traja, lahko pride do dolgotrajne okvare dihalne funkcije, ki se je ne da popraviti,« je dejala dr. Sabina Škrgat. Poudarila je pomen odnosa med bolnikom in zdravnikom oziroma celotnim interdisciplinarnim timom, ki mora redno preverjati, če bolnik razume in upošteva vsa navodila, sicer lahko pride do poslabšanja bolezni.

Na pomen dobre komunikacije z bolniki je opozorila tudi Mariana Paula Rezelj, diplomirana medicinska sestra: »Ko bolnik pride do sestre, ta preveri, ali razume navodila za jemanje zdravil in potek bolezni, ali pozna znake poslabšanja astme in ali ve, na koga se v teh primerih obrniti. Bolniki so namreč zelo različni, zato moramo medicinske sestre imeti aktivno vlogo, da sodelujemo z zdravnikom in se tudi on z nami posvetuje, kaj je najbolje za bolnika.«

V Sloveniji so bolnikom z astmo na voljo tudi biološka zdravila

V sodobno zdravljenje težke astme sodijo tudi biološka zdravila, ki omilijo vnetje dihalnih poti in so namenjena dodatnemu zdravljenju. Za uvedbo teh zdravil se po besedah dr. Sabine Škrgat odločijo takrat, ko bolezni po vsaj nekajmesečnem spremljanju z ostalimi zdravili ne uredijo: »Skrbno izberemo, katero ciljno biološko zdravilo je primerno za posameznega bolnika. Biološka zdravila so nova revolucija v zdravljenju bolnikov s težko obliko astme. Mnogi imajo namreč že dolgotrajno preoblikovane dihalne poti, biološko zdravilo jim zelo izboljša kvaliteto življenja, zmanjša se uporaba sistemskih glukokortikoidov. Pri mnogih bolnikih uspemo astmo v nekaj mesecih urediti brez predpisa sistemskih glukokortikoidov, manj pa je tudi utrujenosti, ki je sicer posledica aktivnega vnetja in neurejene astme.«

Astma in bolezen covid-19

Vpliv bolezni covid-19 na bolnike z astmo trenutno še ni zadovoljivo raziskan, seveda pa lahko vsak respiratorni virus astmo poslabša. »Opažamo, da ni veliko bolnikov s hudo astmo, ki bi zboleli s covid-19. Vendar to nikakor ne pomeni, da jih ta bolezen ne ogroža, ampak je to lahko posledica tega, da so ti bolniki izjemno ozaveščeni in zelo pazijo nase, izogibajo se tveganju za okužbo,« je povedala pulmologinja in bolnikom z hudo astmo svetovala, naj se cepijo proti gripi in pnevmokoku.

Vloga Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije

Kampanje Življenje z astmo – Kaj sporočajo vaša pljuča v teh dneh poteka v sodelovanju Združenja pnevmologov Slovenije in Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije s podporo podjetja AstraZeneca.

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije pomeni pomembno podporo bolnikom z astmo. Po vsej Sloveniji združuje okoli 3.700 ljudi, med njimi so tudi svojci bolnikov in zdravstveno osebje. »Društvo je zelo aktivno na področju izobraževanja bolnikov, letno na primer pripravimo okoli 30 šol astme, v 16-ih krajih pa stalno pripravljamo dihalne vaje. Ker zaznavamo težave pri uvajanju terapij, posebno pri uporabi vdihovalnikov, za to namenimo največ časa. Ob pomoči prostovoljcev izvajamo številne brezplačne meritve pljučne funkcije, prirejamo tekmovanja v poznavanju astme za mladino, izdajamo revijo Zdrav dih za navdih… Naši načrti so obsežni, žal pa jih letos omejuje trenutna situacija,« je povedal Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.

V društvu opažajo velike razlike med bolniki, na primer prebivalci mest in podeželskega okolja, starejši bolniki pa večinoma nimajo dostopa do spleta. »Kmetje denimo pridejo k zdravniku šele takrat, ko se delo na polju konča. Razlike so tudi med posameznimi slovenskimi pokrajinami,« je povedal Triller. Te razlike opažajo tudi pulmologi. Dr. Sabina Škrgat je povedala, da je največ bolnikov s hudo astmo iz osrednje in vzhodne Slovenije. Ljudje pa se razlikujemo tudi v tem, koliko smo pripravljeni v življenju »potrpeti«, obstajajo razlike v dojemanju respiratornih simptomov, njihove teže in praga, ko bolniki ocenijo, da se je potrebno odpraviti k zdravniku. »Prav zato je ozaveščanje o bolezni tako zelo pomembno. Bolnikom vedno poudarjam, da morajo biti zahtevni do sebe pri urejanju  bolezni – astma je namreč bolezen, ki je v današnjem času lahko dobro urejena, bolniki pa živijo normalno življenje.« je dejala pulmologinja.

 

PR:

DPABS

5. 10. 2020

Avtor

Administrator