Gospodarstvo

Strateški svet GZS za zamrznitev minimalne plače

 

Ljubljana, 2. oktober 2020 – Člani strateškega sveta GZS za kolektivno dogovarjanje so na današnji seji z ministrom za delo razpravljali o problematiki dviga minimalne plače s 1. januarjem 2021. Zavzeli so se za 2-letno zamrznitev izvajanja zakona oziroma ohranitev iste višine minimalne plače. Strateški svet je obravnaval tudi delo na domu in predlagal sistemsko ureditev v kolektivnih pogodbah dejavnosti.

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je uvodoma poudaril uradno stališče delodajalskih organizacij, da je edina prava rešitev zamrznitev uveljavitve zakona o minimalni plači z dnem 1. 1. 2021. “Ne gre namreč le za višino minimalne plače, temveč tudi za število njenih prejemnikov. Višja kot bo minimalna plača, več prejemnikov plačilne liste se bo verjetno preselilo na Zavod za zaposlovanje,” je bil jasen. Na seji ESS naj bi predlog delodajalskih organizacij obravnavali že oktobra. Računa, da se bi rešitev lahko našla proti koncu decembra, ko je mogoče pričakovati dodatni protikoronski paket (#PKP6).

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je potrdila, da vlada v gospodarstvu velika zaskrbljenost, ker se bo šok zgodil v zelo neprimernem času. Čudi se, da zaradi tektonskih sprememb na vidiku, ko bodo lahko žrtve zelo velike, tretji socialni partner ne čuti nobenega pritiska, za ohranjanje delovnih mest pa se zavzemajo delodajalci. Kot je poudarila, se bo uveljavitev zakona dotaknila praktično vseh panog, saj tudi tiste, ki neposredno ne izplačujejo minimalnih plač, pogosto najemajo delovno silo iz panog z nižjimi plačami. “Zagovarjamo, da čim več ljudi ohrani zaposlenost in prosimo, da nam omogočite izvesti proces prestrukturiranja gospodarstva, da bo žrtev čim manj,” je apelirala na ministra za delo.

Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc je orisal, zakaj so številni gospodarstveniki izjemno zaskrbljeni zaradi predvidenega dviga minimalne plače s prihajajočim januarjem. Kot je dejal, je minimalna plača v Sloveniji, merjena po kupni moči, za 170 evrov višja kot v srednji državi EU-21 in za 300 evrov višja kot v štirih primerljivih srednjeevropskih državah, ki so naše gospodarske tekmice. Uskladitev minimalne plače je bila v zadnjem desetletju relativno velika. Problem ni zgolj v sami višini minimalne plače, temveč v srednjeročnih posledicah njenega dviga na trg dela. Povečala se bo uravnilovka, ki zaposlene demotivira pri delu. Izpostavil je, da se je minimalna plača vseskozi krepila hitreje od povprečne plače in je to razmerje prav v Sloveniji najvišje med Eu-21. Ključne izzive gospodarstva v 2021 vidi v zaključku Začasnega okvirja EU (elementi podpore trgu dela ne bodo več v veljavi ali bodo znatno manjši), nizki inflaciji pri končnih cenah proizvodov (višje stroške dela je v končno ceno proizvoda ali storitev težje vgraditi) ter višji stopnji razpoložljivih kapacitet (fiksen strošek), še posebej v industriji in turizmu. Opozoril je, da dvig minimalne plače v kombinaciji s slabšimi gospodarskimi kazalci vpliva na dvig stopnje (anketne) brezposelnosti, še toliko bolj med mladimi kot med drugimi starostnimi skupinami. Predelovalne dejavnosti, ki so izpostavljene pretežno mednarodni konkurenci, z neizkoriščenimi kapacitetami in visokim stroškom dela v dodani vrednosti, kot so lesna, papirna, kovinska industrija, so tiste, ki bodo po Ivančevi oceni najbolj ogrožene. Efekt bo bolj negativen v velikih podjetjih, ki so veliki zaposlovalci. Napoveduje večjo pojavnost poslovnih razmerij na osnovi civilnih pogodb (porast s. p.), rast neregistriranih in neformalnih zaposlitev ter storitveno inflacijo zaradi prilagoditve cen storitev (manjša konkurenčnost turizma), še posebej pri storitvah, vezanih na domači trg (frizerske storitve, komunalne, storitve čiščenja oz. vzdrževanja). Analitika GZS po besedah Ivanca ocenjuje izgubo delovnih mest v primeru uskladitve minimalne plače med 8 tisoč (spodnja meja uveljavitev 9%) in 30 tisoč (zgornja meja uveljavitev 32%). Seveda pa učinek odvisen od gospodarske rasti v naslednjem letu.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je prikazal svoj pogled na problematiko minimalne plače. Strinja se, da je nepredvidljivosti v prihajajočem obdobju veliko, odločitev glede minimalne plače pa je po njegovem mnenju srednjeročna. Največja izziva vidi v tem, kako se odločiti glede dviga in da gospodarstvo čim prej odločitev izve. Potrdil je, da razume pogled gospodarstva in njegove predloge.

Vesna Nahtigal,direktorica GZS – Združenja za kovinske materiale in nekovine, je povedala, da v letošnjem letu podjetja v panogi kovinskih materialov in nekovin napovedujejo prek 27-odstotno znižanje prihodkov od prodaje. Kar 81 odstotkov jih bo beležilo upad prodaje. V letu 2021 naj bi se glede na 2020 zaradi povečanja bruto minimalne plače za 5 % s 1. 1. 2021 masa stroškov dela v povprečju zvišala za 9,4 %, v primeru 9-odstotnega dviga pa v povprečju za 14 %. Kot posledice dviga minimalne plače podjetja napovedujejo tudi znižanja števila zaposlenih, večja vlaganja v avtomatizacijo poslovanja ter ukrepe za dvig produktivnosti.

Tekstilna industrija sodi med najbolj delovno intenzivne dejavnosti, pravi direktorica GZS združenj tekstilne in papirne industrijePetra Prebil Bašin. Od lanskega junija do letos julija se je število zaposlenih znižalo za več kot 1200, pri čemer to ni zgolj posledica krize, ki jo je povzročil covid. V povprečju so se stroški dela zaradi prilagoditev v podjetjih – še pred covidom – povišala za več kot 11 odstotkov. Če bo prišlo do predvidenega dviga minimalne plače, bodo ogroženi celotni kolektive v tekstilu, je bila jasna. Zagovarja nujnost zagotavljanja stabilnosti in investicijskega potenciala. S tako visokimi dvigi minimalne plače se možnost podjetij za razvoj znižuje. “Podjetja prosijo za razumsko odločitev, za zamrznitev dviga minimalne plače za dve leti,” je zaključila.

Peter Peklarse je kot predstavnik GZS – Podjetniško trgovske zbornice strinjal z vsem povedanim. Dodal je še vidik nepredvidljivosti. Minimalna plača je v večini let neznanka vse do januarja, ko se njena višina usklajuje. To zlasti v delovno intenzivnih panogah, otežuje planiranje, ki je “zgolj čez palec“. Niti pogodbenih partnerjev ni mogoče opozoriti, kakšne bodo cene. Izpostavil je tudi način usklajevanja z javnim sektorjem –večletne pogodbe vključujejo v večini primerov fiksne cene. Dvige zato v največji meri nosijo gospodarstvo in izvajalci.

Ni problem rast minimalne plače, temveč, ko se dvig zgodi skokovito. Takrat postane ta ukrep nestimulativen in nesocialen,” je povedal direktor GZS – Združenja lesne in pohištvene industrijeIgor Milavec.Lesarstvo je po letu 2010 zgubilo 5000 delovnih mest, v pohištveni dejavnosti je zaposlenost v istem obdobju padla za polovico. Panoga je od leta 2014 do 2020 rasla za 300 mest na leto, nato pa je na prehodu 2019 na 2020 izgubila prek 800 mest. Nenazadnje se je spremenil tudi plačni sistem. To je uničilo sisteme nagrajevanja v podjetjih. “Smo pred velikim sistemskih problemom. “Propadlo bo veliko podjetij, ki bi ob normalnem dvigu minimalne plače preživela,” je še dodal.

Državna sekretarka na MDDSZMateja Ribičrazume s strani gospodarstva izpostavljeno problematiko. “Gospodarstvo je tisto, ki rešuje revščino,” je povedala. Interes je, da se zaposleni ne prelivajo v brezposelnost. Vendar pa se zaveda, da se bo število brezposelnih z dvigom minimalne plače povečal. Sredstva zato namenjajo tudi prekvalifikacijam in strukturnim reformam, da bi se zaposljivost povečala. Minister se bo po njenih besedah zavzel za kompromis med socialnimi partnerji.

Člani strateškega sveta so se strinjali, da je nujno najti rešitev problematike minimalne plače, ki bo dolgoročno dobra za državo. Dali so pobudo UO GZS, da GZS predlaga, da se v #PKP6 uveljavi zamrznitev uveljavitve zakona o minimalni plače s 1. 1. 2021 za dve nadaljnji leti.

Namestnica direktorja Pravne službe GZSMetka Penko Natlačenje na seji spregovorila tudi o delu na domu, ki je sicer v Sloveniji zakonodajno urejen, vendar bi delodajalci želeli, da je bolj fleksibilno. Interes je, da bi se njegova ureditev poenostavila. Kot možnost obstaja nadgradnja v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Zamisel je, da bi bilo urejeno delo na domu po pogodbi o delu trajno za polni delovni čas za določen ali nedoločen čas; kot začasno ali občasno po dogovoru z delodajalcem v primeru, ko je tako potrebno in smiselno zaradi delovnega procesa in zastavljenih nalog; kot delo na daljavo preko elektronskih sredstev oziroma kot enostranska odreditev delodajalca dela na domu v izjemnih razmerah za čas, ko traja takšno stanje.

Foto: GZS

 

PR:

Gospodarska zbornica Slovenije

Služba za strateško komuniciranje in marketing

Dimičeva ulica 13, 1504 Ljubljana

5. 10. 2020

Avtor

Administrator