Kultura

11. november – Svetovni dan boja proti zasvojenosti

 

KAKO ZMANJŠATI VPLIV ZASLONSKIH NAPRAV NA PSIHOFIZIČNO POČUTJE OB UPOŠTEVANJU UKREPOV ZOPER COVID-19?

Čas, ki ga otroci in odrasli porabimo pred zasloni, se zaradi epidemije daljša. Brez panike, čas je za zdravo mero popuščanja. Predstavljamo vam nekaj smernic pri rabi tehnologije.

Center Šteker nudi brezplačno strokovno podporo in pomoč pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij. Izvajajo individualna svetovanja in terapije za posameznike in skupine, preventivne in programe rehabilitacije. Na brezplačni telefonski številki 080 2016 nudijo vsak delavnik telefonsko podporo med 9. in 15. uro, lahko pa se dogovorite tudi za osebni pogovor s strokovnjaki v Mariboru ali Murski Soboti. Spletna stran s splošnimi informacijami je www.steker.si. Dejavnost sofinancirajo: MZ, MDDSZ, MOM, URSM

Čas, v katerem smo, je poln negotovosti, nepredvidljivosti, zaskrbljenosti, občutkov nemoči in normalno je, da se v taki situaciji počutimo neprijetno. Res je, da trenutno nimamo nadzora nad tem, kaj se bo zgodilo v prihodnje, imamo pa nadzor nad tem, kaj lahko sami naredimo, da se bomo bolje počutili. Pomembno je, da poskrbimo za lasten občutek varnosti. To najlažje naredimo tako, da si strukturiramo svoj čas. Prav struktura oz. vzpostavljena dnevna rutina, da vem kako bo potekal dan, daje občutek varnosti. Pomembno je, da starši tudi otrokom pomagajo oblikovati urnik, da bo otrok točno vedel, kdaj je čas za bujenje, zajtrk, šolske obveznosti, kdaj je čas za domačo nalogo, kosilo, prosti čas, gibanje. Pri tem je zelo pomembno, da starši postavijo tudi jasna pravila, koliko časa lahko otroci preživijo na zaslonih v svojem prostem času. Meje glede tega, koliko časa bomo na zaslonih, so pomembne, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bomo na zaslonih preživeli ves dan in nam bo zmanjkalo časa za druge dejavnosti.

Dodatni čas pred zasloni (pametni telefoni, tablice, televizija, računalniki, igralne konzole, pametne ure) je nekako naravna posledica daljšega bivanja doma, ki običajno otroke in mladostnike razveseli, starše pa razbremeni aktivnega nadzora. Vseeno je potrebno vedeti, da se fizične in psihološke potrebe mladih v teh časih niso spremenile. V tem zahtevnem času je toliko bolj pomembno, da starši otrokom pomagajo, da vzpostavijo ravnovesje med časom preživetim za zasloni in tistim časom, kjer zaslonov ni prisotnih.

Aktivnosti na zaslonskih napravah so lahko del zdravega in uravnoteženega življenjskega sloga. Vendar je zabava, ki jo ponujajo zaslonske tehnologije, tako privlačna, da večini otrok in mladostnikov primanjkuje samonadzora in discipline, da bi se sami zmogli učinkovito omejiti. Če uporaba tehnologij ni nadzorovana, pa lahko prevlada nad obveznostmi in izpodrine dejavnosti, ki so najpomembnejše za zdrav življenjski slog in dobro počutje. Nasilje, seks, uživanje drog, ustrahovanje, kletvice, spolno nadlegovanje in podobne vsebine so na spletu lahko dostopne in lahko negativno vplivajo na razvoj otrok in mladostnikov. Nenadzorovan dostop do internetnih vsebin lahko preprosto enačimo z nenadzorovanimi vhodnimi vrati vašega doma. Dodatna pozornost staršev na tem področju ne bo odveč oz. je zelo priporočljiva. Pri tem si starši lahko pomagajo tako, da uredijo varnostne nastavitve na digitalnih napravah, katere uporabljajo otroci. Prav tako je pomembno, da se starši zanimajo za to, kar njihov otrok počne na spletu.

Da bi zaščitili zdravje in dobro počutje družinskih članov, naj starši določijo strukturirano dnevno rutino za otroke in mladostnike, katera časovno omejuje zabavo pred zasloni in vključuje dovolj časa, namenjenega drugim aktivnostim. Ustrezna dnevna količina razvedrila na zaslonu se bo glede na starost otroka razlikovala, »dodatni ali nagradni čas« pa je pogosto upravičen med krizo COVID-19, vendar ne sme zajeti večine budnih ur ali ovirati spanja. Poleg tega bi bilo dobro, da bi starši usmerjali mlade k starosti primernim, pozitivnim, ustvarjalnim in izobraževalnim vsebinam.

Strokovna delavka Centra Šteker, Lea Šantl»Načrtovanje časa si lahko olajšate tako, da otroke povabite k sodelovanju pri oblikovanju dnevnega urnika, spodbujate odprt dialog pri postavljanju pravil glede rabe digitalnih tehnologij in določitvi posledic, v primeru neupoštevanja dogovorov. Priporočljivo je, da so starši pozitiven vzgled kar se tiče rabe digitalnih tehnologij, da poskrbijo za razne dejavnosti izven zaslonov, namenijo kvaliteten čas svojim otrokom in so pozorni na počutje družinskih članov.«

«Izkoristite čas, ki ste ga namenili za zaslonske naprave tudi za skupne, družinske aktivnosti. Igranje iger, gledanje družinskih filmov, dokumentarnih oddaj, celo deskanje po spletu zna biti prav prijetno skupinsko opravilo. Sploh, če ga začinimo s pogovori o teh vsebinah.« pove Ramiz Derlić iz Centra Šteker.

Kljub temu, da v času Covid-19 svetujemo nekoliko bolj sproščen odnos do rabe tehnologij, pa moramo biti pozorni na otroke, ki niso zmožni samostojno nadzirat časa uporabe zaslonskih naprav in digitalnih navad. Če starši ne zmorejo uveljavljati omejitve ali otroci temu ne sledijo, se lahko obrnejo na strokovno pomoč, ki jo brezplačno nudimo v Centru Šteker.

»Če imajo starši težave pri določanju omejitev ali če jih imajo otroci pri upoštevanju, bo sčasoma morda potrebna strokovna pomoč. Vendar v obdobju, ko moramo vsi ostajati dalj časa doma, lahko nekaj dodatnega časa pred zasloni pomaga pri bolj umirjenem družinskem vsakdanu. Vsak občutek krivde staršev je zaradi tega nepotreben.«, pove Tatjana Stanec, socialna delavka Centra Šteker.

NASVETI V ČASU COVID-19:

Splošni nasveti:

  • Pripravite urnik obveznosti za vsak dan v tednu in spodbujajte dnevno rutino.
  • Poskrbite za reden in pravočasen spanec, za redne in uravnotežene obroke, zadostno pitje tekočine, za osebno higieno in za dobro počutje.
  • Fizično aktivnost vključite v svoj vsakdan, saj boste na tak način poskrbeli za boljše počutje, prav tako se bo zmanjšala stopnja stresnih hormonov v vašem telesu, vse to pa bo blagodejno vplivalo na imunski sistem.
  • Vpeljite sprostitvene tehnike in druge dejavnosti, ki zmanjšujejo stres, kot so branje, pisanje, poslušanje glasbe, meditacija. V primeru, da opazite določeno stisko pri otroku, se z njim pogovorite o tem, kaj doživlja.
  • Medsebojni odnosi in socialne aktivnosti so ključnega pomena. Pomembno je, da družina preživlja skupaj kvaliteten čas. Za medsebojne odnose si je potrebno vzeti čas vsak dan, lahko v obliki pogovora, igranja družabnih iger, aktivnosti zunaj, skupni obroki, hišna opravila.
  • Prav tako je dobro, da ima vsak družinski član možnost, kadar to potrebuje, da se umakne in je lahko sam. Pri tem je pomembno, da potrebo po samoti spoštujejo ostali družinski člani in osebi omogočijo, da ima čas za sebe. Vse to lahko pripomore k zmanjšanju določenih napetostih v medsebojnih odnosih.
  • Spremljajte smernice glede dogajanja okoli koronavirusa in nasvete glede skrbi za zdravje. Pomembno je, da pri tem uporabite kredibilne vire informacij.

Specifični nasveti, vezani na rabo zaslonskih naprav:

  • Spremljajte, nadzorujte in regulirajte čas pred zasloni. Ko je le možno, jih postavite daleč stran od sebe, izklopite zvočne opomnike ali jih celo izklopite.
  • Spremljajte in regulirajte otrokovo vedenje ob uporabi zaslonskih tehnologij. Veliko boste naredili z zgledom.
  • Uporabljajte aplikacije, ki merijo čas, porabljen na zaslonskih napravah. Rezultati vam bodo dali misliti, nekatere pa vzpodbujajo tudi samoomejevanje.
  • Uporabljajte analogno ročno uro, naj zanimanje za čas ne preide v brskanje po spletu.
  • Zaslonske naprave uporabljajte za ohranjanje stikov s prijatelji, sorodniki in znanci. To vam lahko zmanjša občutke osamljenosti ob zahtevani socialni distanci.
  • Če začutite, da vi ali vaši otroci ne nadzorujete več vašega časa, ki ga prevzemajo zaslonske naprave (video igre, igre na srečo, pornografija, nekontrolirano brskanje), se obrnite na strokovno pomoč.

 

PR:

Društvo IndiJanez
Ob železnici 16
2000 Maribor
9. 11. 2020

Avtor

Administrator