Dokumentarna serija (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine bo tudi v novi sezoni odstirala pogled v najzanimivejše dogodke naše skupne preteklosti.

(NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: VELIKE BOLEZNI
V sredo, 25. 11. 2020, ob 17.25 na TV SLO 1

 (NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: VELIKE BOLEZNI. Foto: RTV Slovenija
 (NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: VELIKE BOLEZNI. Foto: RTV Slovenija

Pred epidemijo covida-19, ki jo doživljamo letos, je naše kraje prizadelo kar nekaj večjih pojavov bolezni, ki so med prebivalstvom zahtevale velik davek.

V oddaji predstavimo tri največje in najbolj smrtonosne – kugo, kolero in špansko gripo.
Sredi 14. stoletja je po Evropi kosila smrtonosna epidemija kuge, do zdaj najbolj nalezljiva bolezen, ki je bila usodna za tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine …

Nihče ni bil varen pred njo – ne cerkveni dostojanstveniki ne kralji in kraljice ne meščani ne siromaki in ne otroci.

Utrinki iz snemanja oddaje (NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: VELIKE BOLEZNI. Foto: RTV Slovenija
Utrinki iz snemanja oddaje (NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: VELIKE BOLEZNI. Foto: RTV Slovenija

Učenjaki so za strašno epidemijo videli več razlogov: posebno postavitev planetov, pokvarjen zrak zaradi gnilobe, slabega in nezdravega vremena in stoječih voda; po drugih razlagah naj bi kugo ob pomoči hudiča širile čarovnice, najbolj pa se je uveljavila razlaga, da je bolezen šiba božja kot kazen in opomin, naj se ljudje spreobrnejo.

Danes kugo občasno zasledimo v Aziji, delih Afrike in Amerike, v Evropi pa ne več. Za zdravljenje uporabljajo antibiotike, obstaja pa tudi cepivo.

Kolera je zelo kužna infekcijska bolezen, pri kateri je vir okužbe običajno onesnažena voda. V Evropo je prišla iz Indije v prvi polovici 19. stoletja predvsem zaradi povečanja prometa in trgovskih stikov. Na Kranjsko so jo predvsem zanesle vojaške čete, ki so prehajale čez to ozemlje. Sprva so za preprečevanje širjenja okužb še zapirali meje, ker pa se je ukrep izkazal za preveč radikalno zaščitno sredstvo, ki je bilo neučinkovito in drago, hkrati pa je uničevalno delovalo na lokalno gospodarstvo, so ga v habsburški monarhiji v naslednjih epidemijah opustili.

Utrinki iz snemanja oddaje (NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: VELIKE BOLEZNI. Foto: RTV Slovenija
Utrinki iz snemanja oddaje (NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: VELIKE BOLEZNI. Foto: RTV Slovenija

Pandemija španske gripe, ki je ves svet prizadela v letih od 1918 do 1920 in je zaradi nje umrlo skoraj pet odstotkov prebivalstva (med 50 in 100 milijoni ljudi), v kolektivnem spominu živi kot ena od najhujših bolezni, ki so kadar koli prizadele človeštvo.

V različnih sodobnih zapisih se pogosto pojavlja kot metafora za umiranje in za katastrofo, ki je zdesetkala človeško populacijo in ki je zahtevala več življenj kot prva svetovna vojna. Vendar pa lahko to v splošnem široko poznano pandemijo, presenetljivo, v zgodovinopisju označimo za slona v sobi, ki ga dolgo nihče ni opazil. S špansko gripo so se zgodovinarji po svetu resno začeli ukvarjati šele leta 1998.

Skozi oddajo nas vodi zgodovinarka dr. Katarina Keber, raziskovalka zgodovine socialne medicine z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.

(NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: JANEZ BLEIWEIS
V sredo, 2. 12. 2020, ob 17.25 na TV SLO 1

(NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: JANEZ BLEIWEIS
(NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: JANEZ BLEIWEIS

Preteklost ni negibna, temveč se ves čas spreminja, iz roda v rod popravlja, dopolnjuje in prilagaja potrebam časa.

Vsaka generacija po svoje tehta preteklost in jo meri po sodobnih nazorih, da bi s tem po svoje oblikovala prihodnost. V procesu nenehnega tehtanja preteklosti in sedanjosti vlogo ikon skupnosti prevzemajo vedno nove in nove osebnosti; sijaj njihovih imen se nenehno spreminja, v spremenjenih okoliščinah tonejo v pozabo in spet vstajajo … Tako se je od sredine devetnajstega stoletja spreminjala tudi podoba dr. Janeza Bleiweisa, urednika Kmetijskih in rokodelskih novic, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja odigral vodilno vlogo v slovenskem narodnem gibanju.

V oddaji pretehtamo očitke, da je bil konservativen, predstavimo, kako iskrivo je komuniciral z bralstvom Kmetijskih in rokodelskih novic, kako je bil zaslužen za uveljavljanje nekaterih besed, ki jih uporabljamo danes, kako je gledal na poezijo in kakšen odnos sta imela s Francetom Prešernom.

(NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: JANEZ BLEIWEIS
(NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE: JANEZ BLEIWEIS

Zakaj so ga imenovali in imeli za očeta naroda že za časa življenja in v čem je pomen njegovega narodno buditeljskega prizadevanja in v čem pomen njegovega truda za narodovo omiko? Po poti Bleiweisovega življenja in dela nas vodi etnolog in antropolog dr. Božidar Jezernik.