Kultura

Rezultati natečajev in izid Literature 352

Revija Literatura razglaša rezultat natečaja za Božično zgodbo. Žirija v sestavi Ana Geršak, Tina Kozin in Veronika Šoster je v konkurenci 66 zgodb izbrala naslednje tri zmagovalne zgodbe:

1. Božični poliptih v samskem domu Tatjane Plevnik
2. Kjer niso marali božiča Teje Močnik
3. Računovodja Francija Novaka

Zgodbe boste lahko prebrali v zadnji letošnji Literaturi, ki bo izšla v začetku decembra.

Obenem sporočamo, da smo na tematski natečaj za Esej o sodobni slovenski literaturi prejeli le 5 besedil, za katera je žirija v sestavi Veronika Šoster, Primož Čučnik in Urban Vovk žal ugotovila, da nobeno ne dosega kriterijev za objavo v reviji, zato smo se odločili, da te nagrade letos ne podelimo, ampak denarni sklad zanjo prenesemo v leto 2021, ko bomo v januarju objavili nov natečaj za najboljši esej, z novo ali razširjeno temo. Bodite pozorni in trenirajte esejistiko! Lahko tudi z njenim branjem v reviji Literatura.

Literatura 352

Robert Kuret se v uvodu spopade z vsaj sto let starim vprašanjem literarne kritike Ali lahko ločimo delo od avtorja? K živosti avtorja precej pripomorejo sodobna sredstva za hitro komunikacijo in promocijske strategije. Torej čas, v katerem živimo. »Danes ne gre samo za avtorja z njegovo osebno zgodovino in njegovimi stališči, ampak tudi za avtorja kot določeno družbeno pozicijo znotraj produkcijskih razmerij …«  S tem se kritik posredno dotakne težav sodobnega mainstream pisanja in branja na način (avto)bigrafskih prvin. Avtorja ne moremo ločiti od njegovega dela in to, kar (iz)vemo o njem, hkrati vpliva na naše razumevanje. S kritikovega stališča to pomeni težavo možnih vnaprejšnjih sodb, predsodkov; rešitev je v odpiranju možnosti drugačnih branj, ki so morda tuja celo avtorju samemu. Vsekakor so to branja mimo avtorja kot osebe z družbeno pozicijo, stališči, okusom … Mora kritik, za potrebe kritike, avtorja potujiti ali postaviti v oklepaj?

Pesniški blok tokrat odpira nekaj pesmi iz knjige Mete Kušar ZmajAna Pepelnik je svoj novi ciklus naslovila Hude ure. Nekaj pesmi s skupnim naslovom Običajne stvari objavlja tudi Alja Adam.

Jani Virk objavlja zgodbo iz osemdesetih z naslovom Jaka in Vane, prvič na straneh naše revije beremo zgodbe Samante Hadžić Žavski. Prozni blok sklene Poezija ni mrtva Davida Bedrača.

V intervjuju, ki ga je pripravila Tina Kozin, tokrat gostimo redno profesorico za književnost z Oddelka za slovenistiko FF, Alojzijo Zupan Sosič.

O opusu Zorka Simčiča – še drugič – piše Miklavž Komelj. S tem je njegovega eseja v nadaljevanju konec.

Sebastijan Pešec je Preplah na Olimpu poslal kot predlog za prozo, besedilo pa smo objavili kot Dramolet.

V prevodni rubriki smo tokrat sestavili zaokrožen poljski blok, v zadnjem času smo namreč prejeli precej prevodov iz sodobne poljske poezije priznanih prevajalk. Tako je Staša Pavlović prevedla nekaj pesmi Tomasza Różyckega iz knjige KolonijeJana Unuk je prvič pri nas predstavila poljsko pesnico Krystyno Dąbrowsko, Katarina Šalamun Biedrzycka pa je predstavila pesmi Małgorzate Lebda iz knjige Meja gozda.

Retrocenzija se tokrat ukvarja z aktualnimi Marpurgi, piše pa jo Zarja Vršič.

Kritike pišejo Silvija Žnidar (o romanu Andreja Blatnika), Miha Marek (o pesniški knjigi Blaža Iršiča), Maja Šučur (o romanu Lucije Stepančič), Matej Bogataj (o Vinjetah straholjubcaVeronika Šoster (o mladinskem delu Simone Semenič) in Iztok Sitar (O Baragi Damijana Stepančiča).

V Strip Stopinjah Damijan Stepančič sreča Silvino Ocampo iz knjige Gostje.

PR LUD Literatura

19. 11. 2020

Avtor

Uredništvo