Finance

V času epidemije spremenjeni vzorci plačevanja potrošnikov

Širjenje okužb s COVID-19 in obsežni preventivni ukrepi za njegovo zajezitev se odražajo tudi v vzorcih plačevanja potrošnikov na prodajnih mestih. V Banki Slovenije v posebni analizi ugotavljamo, da se v drugem valu epidemije pretežno ponavljajo vzorci obnašanja potrošnikov pri uporabi gotovine in plačilnih kartic iz prvega vala: povečali so se zneski posamičnih dvigov na bankomatih, ki jih sicer obiskujemo redkeje, uporaba plačilnih kartic se je ob zaprtju dela gospodarstva zmanjšala, povečan je delež spletnih nakupov. Izjema je le povpraševanje po gotovini iz previdnostnih motivov, ki se je v prvem valu epidemije močno povečalo, v drugem valu pa smo se potrošniki odzvali bolj umirjeno.

V Banki Slovenije smo razširili obdobje analize učinkov epidemije COVID-19 na vzorce plačevanja s plačilnimi karticami in uporabo gotovine, ki smo jo pripravili in objavili v juniju 2020. Tudi tokrat je poudarek analize na obsegu neto izdane gotovine (tj. obseg vse gotovine, izdane v obtok, zmanjšan za obseg vse vrnjene gotovine iz obtoka) in dvigih gotovine na bankomatih ter kartičnih plačilih. Razširjena analiza, ki zajema obdobje od 1. februarja do konca leta 2020, je pokazala, da so se nekateri trendi, ki so se pojavili v prvem valu epidemije, ponovili v drugem valu.

Ob prvi razglasitvi epidemije v Sloveniji se je močno povečalo povpraševanje po gotovini, zlasti z vidika denarja kot hranilca vrednosti. V tem obdobju smo neposredno po razglasitvi epidemije 12. marca 2020 zabeležili tudi največji porast povpraševanja po gotovini, ko smo prebivalci hiteli v trgovine, da si zagotovimo vse potrebne dobrine pred zaustavitvijo javnega življenja. Nasprotno pa v Banki Slovenije v drugem valu ne beležimo ponovnega povečanja povpraševanja po gotovini iz previdnostnih motivov – povpraševanje se ohranja blizu tistega, ki smo ga beležili pred spomladansko razglasitvijo epidemije. Izjema je bil le decembrski predpraznični čas, ko že praviloma beležimo povečano povpraševanje po gotovini, čemur se je lani pridružila še začasna sprostitev nekaterih omejevalnih ukrepov.

Ob tem pa naša analiza kaže na spremenjeno obnašanje potrošnikov pri dvigih na bankomatih v času epidemije. V drugem valu se prebivalci namreč obnašamo podobno kot v prvem valu: odločamo se za redkejše obiske bankomatov (tedensko število dvigov v obdobju med epidemijama 929 tisoč, v prvem valu 692 tisoč, v drugem valu 682 tisoč), pri čemer pa to nadomeščamo z višjimi povprečnimi zneski dvignjene gotovine (povprečni znesek posameznega dviga v obdobju med epidemijama 134,3 EUR, v prvem valu 152,8 EUR, v drugem valu 152,6 EUR).

Podobno je tudi analiza plačevanja s plačilnimi karticami in kartičnih transakcij pokazala ponovitev trenda iz prvega vala. Tako število kot vrednost kartičnih transakcij sta po razglasitvi prve epidemije ob zaprtju dela gospodarstva upadla (na približno 474 tisoč transakcij v vrednosti približno 16,8 mio EUR dnevno), se v poletnih mesecih približala povprečni vrednosti pred uvedbo prve omejitve gibanja (na približno 677 tisoč transakcij v vrednosti približno 21,7 mio EUR dnevno), v obdobju od 19. oktobra do konca leta pa ponovno upadla (na približno 544 tisoč transakcij v vrednosti približno 18,5 mio EUR dnevno). S to razliko, da stroge omejitve v oktobru niso povzročile najprej tako izrazitega povečanja in nato upada števila in vrednosti kartičnih transakcij kot v času prve omejitve gibanja. Navedeno je mogoče pojasniti z manjšim obsegom nakupovanja na zalogo kot v prvem valu epidemije, saj so se ljudje s podobno situacijo v bližnji preteklosti že soočili in se odzvali bolj umirjeno. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da so se dejavnosti v drugem valu epidemije zapirale postopno.

Tako v prvem kot v drugem valu pa se je spreminjalo tudi razmerje med kartičnimi transakcijami na fizičnih prodajnih mestih in kartičnimi transakcijami za nakupe prek spleta. Analiza je pokazala, da se je po občutnem povečanju deleža kartičnih transakcij za nakupe preko spleta v prvem valu (po številu na 12 %, po vrednosti na 16 %), razmerje med obema valoma približalo ravni pred prvim valom (po številu na 8 %, po vrednosti na 11 %). Po novih omejevalnih ukrepih pa se je delež kartičnih transakcij za nakupe prek spleta povečal še izraziteje (po številu na 14 %, po vrednosti pa na 20 %). Izjema je samo decembrsko predpraznično obdobje začasnih sprostitev ukrepov, ko je delež kartičnih transakcij za nakupe preko spleta dosegel (v določenih dneh pa tudi presegel) delež iz obdobja milejših omejevalnih ukrepov.

Nemoteno delovanje gotovinskega in plačilnih sistemov v Banki Slovenije, tako kot ob prvem tudi ob drugem valu, zagotavljamo tudi z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Tako je delovanje zasebnih plačilnih sistemov in z njimi povezane infrastrukture neprekinjeno, nemotena pa je tudi oskrba trga z gotovino.

Publikacija je na voljo na povezavi.

 

PR:

Banka Slovenije

19. 1. 2021

Avtor

Administrator