Gospodarstvo

Kako izkoristiti potencial lesa za trajnostni razvojni preboj

V novi študiji, ki bo podlaga za pripravo strategije lesne industrije 2021–2027, mednarodni priznani strokovnjaki ugotavljajo, kako izkoristiti potencial lesa in lesne industrije za uresničitev trajnostnega razvojnega preboja v Sloveniji. Čeprav letno priraste 4 m³ lesa na prebivalca, ga za izdelke porabimo le okoli 0,5 m³ na prebivalca. Če bi predelali 3 milijone m³ lesa bi v izdelke vezali skupaj okoli 7,5 milijona ton CO2, kar je skoraj 50 % letnih emisij CO2 v Sloveniji. Direktorat za lesarstvo zato tudi v letošnjem letu nadaljuje z različnimi promocijskimi aktivnostmi in s pripravo spodbud za podjetja.

Jeseni 2020 je bila izdelana študija Izhodišča za pripravo strategije v luči finančne perspektive 2021–2027 z naslovom Kako izkoristiti potencial lesa in lesne industrije za uresničitev trajnostnega razvojnega preboja? Pri pripravi študije so med drugim sodelovali mednarodno priznani strokovnjaki institucije InnoRenew, vključno z dr. Andrejo Kutnar, predsednico mednarodnega Združenja za znanost o lesu in tehnologiji, in dr. Črtomirjem Tavzesom, ki sodeluje pri pripravi strateških dokumentov  lesnega sektorja na evropski ravni. Sodeloval je tudi dr. Franc Pohleven, zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Študija ugotavlja, da les, zaradi svojih številnih ugodnih lastnosti, predstavlja strateško surovino države in surovino prihodnosti, saj ga imamo največ na prebivalca v EU. Gre tudi za obnovljivi vir, z negativnim ogljičnim odtisom, ki pri predelavi potrebuje malo energije, zato lahko učinkovito nadomesti druge materiale. V skladu s prizadevanji Evropske unije in Evropskim zelenim dogovorom se pojavlja vse večja potreba po prestrukturiranju gospodarstva v smeri trajnostnega razvoja, s poudarkom na lokalni proizvodnji z lastnimi surovinami ter z manjšo porabo energije.

Podatki o izvozu kažejo, da se posekanega lesa še zmeraj preveč izvozi, namesto, da bi ga doma predelali v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Leta 2018 smo ob prirastu 8,8 milijonov m³ posekali 6,1 milijonov m³ hlodovine, od tega smo doma predelali samo 1,7 milijona m³, izvozili pa kar 3,6 milijona m³ lesa, skupaj z lesnimi ostanki. Posledično se je v preteklih desetletjih zmanjšalo število zaposlenih v lesni in pohištveni panogi, proizvodnja polizdelkov za pohištveno industrijo pa je tako rekoč povsem izginila. Prav tako je še zmeraj prevelik poudarek na energetski izrabi lesa, medtem, ko je les, kot obnovljiva surovina, premalo upoštevan v programih spodbujanja energetske obnove objektov in novogradenj.

Zaradi zapostavljanja panoge v zadnjih desetletjih, študija ugotavlja, da smo bili prikrajšani za skoraj 10 milijard evrov. Investicije v razvoj lesne industrije prinašajo številne multiplikativne učinke, med drugim pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju Slovenije, poseljenosti podeželja in blažitvi podnebnih sprememb.

Da bi lahko v celoti izkoristili naš lesni potencial, strokovnjaki v študiji med drugim predlagajo naslednje ukrepe:

  • Vzpostavitev lesnopredelovalni panogi naklonjenega poslovnega okolja preko spodbujanja povpraševanja po lesnih izdelkih;
  • spodbujanje investicij in realizacija naložb v lesno industrijo, ki jih je vlada uvrstila med strateške investicije;
  • sredstva iz podnebnega in EKO sklada usmeriti v projekte in začetne investicije v lesni industriji ter za podporo leseni gradnji in uporabi lesenih izdelkov;
  • zaračunati okoljske stroške pri proizvodnji, uvesti označevanje ogljičnega odtisa proizvodov in objektov ter obdavčiti izdelke glede na ogljični odtis;
  • podpirati uporabo lesa preko Uredbe o zelenem javnem naročanju za naročanje gradnje lesenih javnih objektov;
  • ustanoviti Trajnostni sklad Republike Slovenije in zagotoviti sredstva za razvoj inovativnih tehnologij in izdelkov;
  • izvajati dolgoročno, sistematično akcijo promocije lesa in lesnih izdelkov.

Direktorat za lesarstvo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na osnovi te analize že pripravlja ukrepe in izvaja aktivnosti za ustvarjanje ugodnega okolja za razvoj panoge ter jih vnaša v strateške dokumente s ciljem, da bi predelali 3 milijone m³ in uporabili ta les za izdelke, ki nadomestijo izdelke iz drugih materialov. Po izračunu strokovnjakov bi s tem znižali emisije, v izdelke pa vezali skupaj okoli 7,5 milijona ton CO2, kar predstavlja skoraj 50 % emisij CO2, ki jih emitiramo letno v Sloveniji. Če to ovrednotimo s ceno CO2 kuponov, to pomeni do 170 milijonov evrov letno.

Trenutno je za podjetja aktualen razpis MSP 4.0 Les – Spodbude za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu, v pripravi pa je še razpis za Kompetenčne centre. Prav tako direktorat tudi v letošnjem letu nadaljuje s promocijskimi aktivnostmi za ozaveščanje o prednostih rabe lesa, prvi strokovni posvet na temo znižanja emisij toplogrednih plinov z uporabo lesa je načrtovan že marca, letošnji Dan slovenskega lesarstva z razstavo Čar lesa pa je predviden v začetku junija.

 

PR:

MGRT

25. 1. 2021

Avtor

Administrator