Kultura

USTVARJALNO ZLATO OBDOBJE RENESANČNIH KNJIG

“Ljudi ne moremo naučiti ničesar; lahko jim le pomagamo da to odkrijejo v sebi.” – Galileo Galilei

“Ko čuti odpovedo, nastopi razum.” – Galileo Galilei

“Če bi se vrnil na začetek mojega študija, bi upošteval Platonov nasvet in pričel z matematiko.” – Galileo Galilei

“Izmeri kar je izmerljivo in ustvari izmerljivo v tistem, kar ni.” – Galileo Galilei

“Sonce z vsemi planeti, ki ga obkrožajo, in so od njega odvisni, lahko še vedno dozori vejico grozdja, kot da nima ničesar drugega početi v vesolju.” – Galileo Galilei

DEFINICIJA OBDOBJA

Renesansa (rinascimento, it.: preporod) je nasledila dolgo obdobje Srednjega veka, ki je podrejeno cerkvi in njenim pravilom. Temu dolgemu obdobju pa sta sledili dve stoletji radikalnih sprememb, ki so prinesle novosti na vsa področja, predvsem umetnosti in znanosti. Torej bi lahko Renesanso postavili kot antitezo Srednjemu veku, saj se je oddaljila od prepričanj, ki so tako dolgo vladala v zavesti ljudi in doprinesla svežino in inovativnost v vsakdanji svet. To je obdobje ponovnega razcveta človeka toda človeka kot posameznika, individuuma, ki se uveljavlja v družbi s svojimi močmi in ki hoče živeti, uživati življenje na tem svetu ne pa v onostranstvu “. Stemi besedami je opisal obdobje renesanse umetnostni zgodovinar – bratranec največjega slovenskega literata – Izidor Cankar.

NEMINOVNI KONCEPTI RENESANSE

“Lepo telo propade, umetniško delo pa ne umre.” – Leonardo da Vinci

“Diamant je samo kos premoga, ki se je držal svojega dela.” – Leonardo da Vinci

“Slikar mora začeti vsako platno s pranjem črne barve, ker so vse stvari v naravi temne, razen če so izpostavljene svetlobi.” – Leonardo da Vinci

“Val se nikoli ne najde sam, ampak je pomešan z drugimi valovi.” – Leonardo da Vinci

»Vse naše znanje izvira iz našega dojemanja.« – Leonardo da Vinci

“Vse misli se začnejo iz čustev.” – Leonardo da Vinci

»Umetnost ni nikoli končana, samo opuščena.« – Leonardo da Vinci

“Kot dobro porabljen dan prinaša srečen spanec, zato življenje, ki ga dobro izkoriščamo, prinaša srečno smrt.” – Leonardo da Vinci

“Kot pade vsako razdeljeno kraljestvo, vsak um, razdeljen med številne študije, samo zmede in izčrpa.” – Leonardo da Vinci

“Ker ne moreš delati, kar hočeš, si želiš, kar lahko narediš.” – Leonardo da Vinci

“Bodi ogledalo, vsrkaj vse okoli sebe in še vedno ostajaj ti.” – Leonardo da Vinci

»Oslepitev nevednosti nas zavede. Odpri oči.” – Leonardo da Vinci

Renesansa je gibanje, ki se je rodilo v Firencah po kugi- črni smrti, ki je ni mogla zaustaviti rimskokatoliška cerkev. Začelo se je po srednjem veku in ne glede na cerkev obujanje konceptov iz obdobja antike, Protagorovih zasnov, da je človek izhodišče vsega, poudarjati pa se je začela z veliko močjo estetika človeškega telesa. Michelangelo je ustvaril Davidov kip kot prototip moškega estetskega ideala. Znanost je prav tako doživela pravo revolucijo skupaj s Kopernikom in genijem Da Vincija. Leonardo da Vinci je bil imenovan pojem renesančnega človega. Ponovno rojstvo sta doživela empirizem in senzualizem, hkrati pa se je definitivno rodil individualizem,kot svobodomiselni koncept.

Za to obdobje je značilno, da so pisatelji začeli pisati v svojem jeziku in da so se zgodovinska dela odmaknila od pripadnosti cerkvi ter postala del literature. To je bil čas velikih revolucionarnih premikov, med drugim se je v obdobju renesanse rodilo tudi diplomatsko pogajanje, saj so bila italijanska mesta, kot so Firence praktično bogate države v malem.

 RENESASNČNI ČLOVEK

Vsa druga bitja so zadovoljna z mejami narave, samo človek sili čez ojnice svoje usode.

Erazem Rotterdamski

Težko je poimenovati vse renesančne zgodovinske osebnosti, ki so soustvarjale revolucijo na področju literature, filozofije, umetnosti, glasbe, politike, znanosti, religije, računovodstva, zemljepisa, zgodovine, estetike…

Petrarka, Dante in Boccaccio so pisali v italijanskem jeziku v zgodnji renesansi.  Pico della Mirandola je bil kritični avtor »manifesta renesanse«.Marsilio Ficino je bil prevajalec, ki mu ni bilo težko prevesti vse Platonove dialoge. V Rimu se je takrat zgradila Bazilika Sv. Petra in Michelangelo  je poslikal strop Sikstinske kapele. Da Vinci  je tudi naslikal najznamenitejšo sliko vesele muze s skrivnostnim smehljajem in upodobil Vetruvijega človeka. Rafael je  upodobil Atensko šolo.  Tizian je slikal mojstrovine in Galilejo Galilej je dejal ,da se trdnjava v Pizi premika.Ludovico Ariosto je izdal Besnečega Rolanda  leta 1532 in drugi avtor Zaljubljenega Orlanda. Johanes Kepler sodeluje pri znanstveni revoluciji in izračuna tirnice planetov,a se navkljub vseemu tudi ukvarja hkrati z astrologijo.

ZNAČILNOSTI RENESANSE IN NEKATERE KNJIGE

“Globina in moč človeškega značaja sta določeni z njenimi moralnimi rezervami.” – Leonardo da Vinci

“Vsak ukrep je treba spodbuditi z motivom.” – Leonardo da Vinci

»Vsake toliko časa odidite, malo se sprostite, kajti ko se vrnete k svojemu delu, bo vaša sodba resnična. Pojdite daleč stran, kajti takrat se zdi, da je delo manjše in da ga je mogoče več prebrati, pomanjkanje harmonije in razmerja pa je lažje vidno. “ – Leonardo da Vinci

“Izkušnje niso napačne. Samo vaše sodbe zmotijo, ker od nje pričakujete, kar ni v njeni moči. ” – Leonardo da Vinci

“Izkušnje so bolj resnični vodnik kot besede drugih.” – Leonardo da Vinci

“Zares, velika ljubezen izvira iz velikega znanja o ljubljenem predmetu in če ga malo veste, ga boste lahko ljubili le malo ali sploh ne.” – Leonardo da Vinci

»Nisem revna. Ubogi so tisti, ki želijo veliko stvari. ” – Leonardo da Vinci

“Vedno sem čutil, da je moja usoda graditi stroj, ki bo človeku omogočal letenje.” – Leonardo da Vinci

»Navdušena sem bila zaradi nujnosti tega. Poznavanje ni dovolj; uporabljati moramo. Biti pripravljen ni dovolj; moramo storiti. ” – Leonardo da Vinci

»Ljubim tiste, ki se lahko nasmehnejo v težavah, ki lahko zberejo moč iz stiske in se z razmišljanjem pogumno razvijejo. “Dejanje majhnih umov je, da se skrčijo, toda tisti, katerih srce je trdno, in čigar vest odobri njihovo ravnanje, bodo sledili svojim načelom do smrti.” – Leonardo da Vinci

»Že dolgo sem prišel do pozornosti, da ljudje z dosežki redko sedijo nazaj in jim dovolijo, da se jim zgodi. Šli so ven in se zgodili s stvarmi. ” – Leonardo da Vinci

»Življenje je zelo preprosto: narediš nekaj stvari. Večina ne uspe. Nekatera dela. Naredite več, kar deluje. Če deluje veliko, ga drugi hitro kopirajo. Potem naredite nekaj drugega. Trik je, da počnemo nekaj drugega. ” – Leonardo da Vinci

“Življenje brez ljubezni ni življenje.” – Leonardo da Vinci

»Ljubezen se kaže bolj v nesrečah kot v blaginji; kot svetloba, ki najbolj sije, kjer je prostor najtemnejši. ” – Leonardo da Vinci

»Naj bo vaše delo v skladu z vašim namenom.« – Leonardo da Vinci

“Ko boste poskusili okus neba, boste za vedno pogledali navzgor.” – Leonardo da Vinci

“Da bi bil zmagovalec, si moraš želeti zmagati, vendar moraš vedeti za možnost izgube in se ga ne sme bati.” – Leonardo da Vinci

»Vaši možgani so veliko boljši, kot si mislite; uporabite jih! ” – Leonardo da Vinci

V iskanju Indije je Kolumb, odkril Ameriko in fizik Paracelsus je še vedno poizkušal živo srebro preko alkimičnih procesov pretvoriti v zlato…

Renesančnega gibanja in nemirnega duha resensančnega človeka, niso mogle zaustaviti niti notranji italijanski konflikti in boji za srebro, zlato in oblast.

Inovacije vseh vrst so spodbudile trgovino in tudi prva računovodska knjiga je bila objavljena v Italiji.

Tiskarski stroj in razcvet knjižnic

Bilo popularno med bogatejšim slojem italijanov imeti domačo knjižnico, hkrati pa je izum tiskarskega stroja olajšal delo mnogim prepisovalcev in odpravil veliko slovničnih napak. Osebne knjižnkice bogatih so bile prave umetnine v malem, dekorirane s freskami.

Humanizem in Hvalnica norosti

“Tale tu, ki tako samozavestno privzdiguje obrvi, je Filatija (Samoljubnost); tej, ki se, rekla bi, z očmi smeje in z rokami ploska, je ime Kolahija (Priliznjenost); tistale tam z napol zaprtimi vekami, kot da bi spala, je Lete (Pozaba), njena soseda, ki se s prekrižanimi rokami opira na lahti, Mizoponiija (Delomrznost); tale z vencem rož na glavi in zavita v oblak dišav je Hedone (Naslada), ona tam z vlažnimi očmi in blodečim pogledom Anoja (Lahkomiselnost), debeluška ob njej, okrogla in z gladko poltjo, nosi priimek Trife (Mehkužnost). Med deklicami vidite dve moški božanstvi, enemu pravijo Komos (Pust), drugemu Negretos Hipnos (Trdno spanje). Z zvesto pomočjo teh poslov uklanjam svojemu gospostvu ves svet in ukazujem celo vladarjem.”

Hvalnica norosti – Erazem Rotterdamski

Humanizem je ideologija, ki se je ponovno pojavila v renesansi v pri nekaterih mislecih. Predstavnik humanizma, ki se je na stara leta zameril tako katoliški kot protestantski cerkvi, je bil Holandec Erazem. Pri štirinajstih letih sta mu umrla oba starša. Navkljub vsemu je uspel dokončati doktorat v Italiji. Verjel je v svobodno voljo človeških odločitev – ne glede na vero in množice. Pod severno renesanso štejemo tudi Lutra in pa slikarskega genija Boscha. Leta1517 je Luther objavil 95 tez, proti katoliški cerkvi.

FIRENCE IN BENETKE

FIRENCE

Lahko bi rekli, da so Firence rojstni kraj renesančnega obdobja in hkrati tudi kraj rojstva velikih genijev, ki so zaznamovali to obdobje kot : Dante, Galilej, Machiavelli, Michelangelo …Firence naj bi se, dobesedno kopale v zlato in srebru. Nekateri so imeli takšno bogastvo, da so celo služinjčad oblačili v srebro. V Firencah je nastopilo tudi rojstvo opere.

Baptisterij svetega Janeza je prikaz renesanse v malem. Za začetnike obdobja veljajo trije umetniki, ki so uvedli v slikarstvu tudi novo perspektivo in pa so tudi podobi človeškega telesa vdihnili ekspresijo in čustva. Te trije predstavniki so bili: Brunelleschi, Donatello in Masachijo. Znani arhitekti, ki so ustvarili nesmrtna dela pa so bili: Palladiom Leon Battista in Bramante.

BENETKE

V Benetkah spretni tiskar Aldo Manuzio izumi in natisne prvo žepno knjigo. Prav tam publika navdušeno ploska Harlekinu in Kolombini ter drugim podobam pajacem ali nositeljev bizarno – lepih mask med uprizoritvami komedije dell Arte.

Bankirji Medičejski in / ali oboževalci knjig

»Častiti očetje! V spisih Arabcev sem bral, da je Saracen Abdala na vprašanje, kaj si na tem ‘odru sveta’ zasluži največje občudovanje, odgovoril, da ni moč videti nič bolj čudežnega od človeka. Tej misli pritrjuje tudi slavni Merkurijev [Hermesov] rek: Asklepij, veliko čudo je človek

Toda najvišje človekovo dostojanstvo, tista prava »odličnost človeške narave« ni v nobeni določeni človeški lastnosti ali sposobnosti, niti v tem, da je človek “sponka sveta” (Ficino), kajti še višja te imenitne od človekove vloge v stvarstvu je človekova svoboda, da si svojo vlogo izbere sam.

Bog je v svoji »nedosegljivi darežljivosti« obdaril človeka s »čudežno srečo«, kajti »dano mu je, da more imeti to, kar želi, in biti to, kar hoče«

Pico della Mirandola v knjigi O človekovem dostojanstvu

Zelo premožna družina Medici (v italijanščini) je oboževala umetnost in literaturo, zato so finančno podpirali veliko umetnikov in pripomogli k ustvarjanju. Medici so gmotno podpirali sledeče umetniške genije: Leonarda da Vincija, Sandra Botticellija ,Michelangela, de la Nerija, di Biccija in Filippina Lippija. Velik ljubitelj literarature je bil tudi Lorenzo de Medici, ki je prijateljeval s piscem Picom.Pico della Mirandola je bil nesrečni filozofski grof, ki je prišel v Firence, kjer so kraljevali premožni Medičejski. Grof Pico je veliko pisal in predlagal kar 900 tez, ki so predlagale spravo med katoliško cerkvijo in filozofijo. Papež Inocenc VIII in cerkev so mu ovrgli vseh 900 tez in Pico je moral pobegniti v Francijo. Iz izgnanstva ga je rešil Lorenzo de Medici in mu dal delovno mesto v samostanu San Marco. Navkljub vsemu je Pico kmalu umrl v nerazjasjenih okoliščinah.

Kopernikove študije v Italiji in knjiga De Revolutionibus 

“V središču vsega pa je Sonce. Kdo bi, dejansko, v tem najsijajnejšem templju postavil svetlobo na drugo ali na boljše mesto, kot je mesto, od koder bi lahko hkrati razsvetljevala celoten tempelj? Zato ni napačno, da ga nekateri ljudje imenujejo luč sveta, drugi njegovega duha, spet drugi njegovega vladarja. Trismegistos [ga imenuje] vidni Bog, Sofoklejeva Elektra vsevidni. Tako Sonce, ki kraljuje na kraljevskem prestolu, nedvomno vlada nad družino zvezd, ki ga obkrožajo.”

Poljski astronom – oče heliocentrizma, ki se je opravičeval papežu v nagovorih knjige, je uvidel svojo v celoti natisnjeno knjigo šele en dan pred smrtjo. Na dan smrti Kopernika se je rodil Descartes, ki je dvomil o vsem. Knjigo je Kopernik posvetil papežu, ki je bil velik zbiralec slikarskih umetnin v upanju,da bo razumevajoč do znanosti. Po Koperniku se imenujeta krater na luni in alkemični element. Kopernik je praktično prerodil objektivno razmišljanje in zapisal o svojih predhodnikih :

“Njihovo ravnanje je bilo podobno, kot če bi nekdo po raznih krajih zbiral roke, noge, glavo in druge ude, ki so sami po sebi skladni, a ne ustrezajo enemu samemu telesu niti se ne skladajo drug z drugim, in tako sestavljeni skupaj namesto človeka tvorijo nekakšno pošast.”

V predgovoru knjige pa je Nikola Kopernik pripomnil:

“In tako sem po postuliranju gibanja, ki ga v tej knjigi pripisujem Zemlji, po mnogih in dolgih opazovanjih odkril, da če tudi za gibanje drugih planetov prevzamemo krožno gibanje Zemlje, ki zamenja revolucijo vsake zvezde, iz tega logično sledijo ne le vsi njihovi pojavi, temveč postanejo relativne pozicije, velikost zvezd in njihovih orbit ter sam nebes tako tesno povezani, da ne moremo ničesar spremeniti v kateremkoli njihovem delu, ne da bi s tem povzročili zmedo pri drugih delih in v celem vesolju.”

ZGODNJA LITERARNA DELA

O, blažen bodi čas pomladnih dni

in blažen mesec, leto, blažen kraj,

kjer bil od dvoje lepih sem oči

tako prevzet, da sem njih suženj zdaj.

In blažen prvi grenko sladki vzdih,

ki z Amorjem me v eno je spojil,

in blažen lok puščice, ki od njih

v srce krvave rane sem dobil.

In blažene želje, solze in vzdihi

in še besede mnoge, brez števila,

ki z njimi klical drago sem ime.

In blaženi naj bodo vsi ti stihi,

ki njo slave, in misel, ki le nje,

le nje se je za vselej oklenila.

Petrarka

Petrarka je posvečal epski pesmi muzi Lauri in ta neuslišana idealizirana ljubezen pesnika je zaznamovala začetek renesanse. Kasneje za časa romantike je Prešeren, podobno opeval Julijo.

PETRARKOVI SLEDILCI IN PETRARKIZEM

Petrarkinih več kot 300 pesmi je bilo posvečenih izključno Lauri. Zvesti pristaši Pertararke in smeri Petrarkizma so bili: Michelangelo Buonarroti, Colonna, Stampa in kardinal Pietro Bembo.

BARVITO EROTIČNI DEKAMERON

Marchese je vprašal: »Kako?«

Martellino je odgovoril: »Brž ti povem. Jaz se napravim hromega, ti in Stecchi pa me bosta podpirala vsak na eni strani, kakor da ne morem sam hoditi; delala se bosta, kot da me hočeta popeljati tja, da me svetnik ozdravi; kdorkoli nas bo videl, se bo za trdno umaknil in nam odprl pot.«

Odlomek Dekameron

Boccaccio- sodobnik Petrarke- je napisal obsežno delo v obliki stotih novel, ki so povezane v okvirno zgodbo. Dekameron, pripoveduje o skupini ljudi, ki so skupaj zaprti v enem in istem prostoru med epidemijo kuge. Mladenke in mladeniči preživljajo kvarenteno skupaj v dvorcu. Med seboj si pripovedujejo erotične dogodoviščine in se igrajo igro kraljevičev in kraljic. Vedno je nekdo drugi izvoljen za kralja ali kraljico noči. Najbolj znamenita je Novela o Sokolu. Sicer je pa prva erotična novela o mutastem Tomažu, ki uporabi strategijo neumnosti in gluhonemosti za doseganje svojih seksualnih ciljev in potešitve.

V Dekameronu sta zvijačnost in mimikrija nujno potrebni za doseganje ljubezenskih in seksualnih ciljev. Dekameronove novele so vplivale na slikarstvo kot na primer: na slike mrtvaškega plesa (danse macabre). Primer tega je v hrastoveljski cerkvi.

V tem času sta literarno ustvarjala tudi Lorenzo Valla in Marsilio Ficino.

Principum specula, »zrcalo vladarjem« ali Makiavelijev pripočnik za Prince

  1. “Dejstvo je, da se človek, ki se želi na vsak način obnašati krepostno, stisne med toliko ljudi, ki niso krepostni.” – Niccolò Machiavelli
  2. “Prva metoda za oceno inteligence vladarja je pregled moških, ki jih ima okoli sebe.” – Niccolò Machiavelli
  3. “Inovator ima za sovražnike vse, ki so se dobro odrezali po starem, in mlake branilce, tiste, ki jim lahko uspe tudi novo.” – Niccolò Machiavelli
  4. “Lev se ne more zaščititi pred pasti in lisica se ne more braniti pred volkovi. Zato mora biti lisica, da prepoznava pasti, in lev, da bi volkove prestrašila. ” – Niccolò Machiavelli
  5. “Več ko je peska pobegnilo iz peščenih ur našega življenja, jasneje bi morali videti skozi to.” – Niccolò Machiavelli
  6. “Dane obljube so bile preteklost: zlomljena beseda je nujnost sedanjosti.” – Niccolò Machiavelli
  7. “Modrec naenkrat naredi, kar na koncu počne norec.” – Niccolò Machiavelli
  8. “Ni drugega načina, da se zaščitite pred laskanjem, kot če moški razumete, da vam govorjenje resnice ne bo užalilo.” – Niccolò Machiavelli
  9. “Nič ni tako verjetno, da bo uspelo, kot tisto, kar sovražnik meni, da ne morete poskusiti.” – Niccolò Machiavelli
  10. “Vojne se začnejo, ko hočeš, vendar se ne končajo, ko hočeš.” – Niccolò Machiavelli
  11. “Ko sreča želi, da se mogočni dogodki uspešno zaključijo, izbere človeka duha in sposobnosti, ki zna izkoristiti priložnost, ki jo ponuja.” – Niccolò Machiavelli
  12. “Ko ljudi razorožiš, jih začneš užaliti in pokažeš, da jim zaupaš bodisi zaradi strahopetnosti bodisi zaradi pomanjkanja zaupanja. Obe mnenji ustvarjata sovraštvo.” – Niccolò Machiavelli
  13. “Kadar je pripravljenost velika, težave ne morejo biti velike.” – Niccolò Machiavelli
  14. “Kdor si želi nenehnega uspeha, mora spremeniti svoje vedenje s časom.” – Niccolò Machiavelli
  15. “Modrost je sestavljena iz tega, da znamo razlikovati naravo težav in izbrati manjšega zla.” – Niccolò Machiavelli

Machiavelli je bil rojen v Firencah in je prijateljeval s pokroviteljsko družino Medičijev. Nekega dne pa je spoznal predstavnika družine, ki je bil najhujši nasprotnik in tekmec družine Medičejev. Spoznal je enega izmed princev papeške in krvoločne družine Borgia.Bil je tako fasciniran nad princom Cezarjem Borgijo, da mu je on služil za navdih, da je napisal zgodovinsko – politični priročnik vladanja. Na žalost mu poznanstva niso dosti pomagala, saj je bilo njegovo delo leta 1559 od papeža  Pavla IV. uvščeno na Index Librorum Prohibitoru – seznam prepovedanih knjig.

Politik Makiavelo je poznal korupcijo in je zapisal, da se morajo vladarji, če se želijo, obdržati na oblasti odreči moralni kreposti. Ne glede na to, da je delo posvetil prijatelju Medičiju, ga je tudi ta obtožil korupcije.

Makiavelizem se je zapisal v zgodovino in mnogokaterim ljudem na položaju še danes knjiga služi pri ohranjanju oblasti.

Konec italijanske literarne renesanse,ki se je razširila drugod po Evropi je zaznamoval viteško – ljubezenski ep avtorja Tassa imenovan Osvobojeni Jeruzalem.

ELIZABETINA ZLATA DOBA GLEDALIŠČA

JULIJA:

Pa sej želim le to, kar že imam:

dobrota in ljubezen v srcu mojem

brezmejni sta, brezdanji kot morje;

čim več ti podarim, tem več imam,

zakaj oboje v meni je brez kraja.

Šum slišim v izbi; zbogom, dragi moj!

— Mili Monteg, bodi zvest.

Sheakspeare – Romeo in Julija

V Anglijo je prišla renesansa z eno stoletnim zamikom.Ni bilo revolucije kar se likovne umetnosti tiče v Angliji, vendar je ta dežela doživela znamenito rojstvo Elizabetinega gledališča,ki so ga obiskovali čisto vsi razredni sloji. Dosmrtni igralec s podporo plemiške družbe in večni dramaturg te dobe je bil William Sheakspeare. Njegove večne drame se uprizarjajo v najrazličnejših verzijah, celo z golimi igralci po celem svetu. Eno izmed prvih dram ,ki jih je napisal je bila Romeo in Julija.

Hamletova tragedija je morda Williamovo najbolj znamenito svetovno dramsko delo. Spodaj je navedenih nekaj citatov omenjene drame:

»Ali imam pravico ubijati, pa čeprav iz maščevanja?« (Hamlet);

»Biti ali ne biti: to je tu vprašanje« (Hamlet);

»To je dim, igriva kri, vijolica v pomladnih prvih dneh, zgodnja, ne stalna, sladka,

a ne trajna, vonj in poudarek hipa bežnega; nič več« (Laert);

»A kakorkoli primeš se dejanja, ne skruni si srca zoper mater ne ukrepaj nič:

prepusti jo nebesom in trnom v njenem srcu, ti naj jo skelé in zbadajo« (duh);

»Več jedra in manj umetničenja« (kraljica);

»Biti poštenjak, kakor gre ta svet, se pravi biti eden izbran od deset tisočev«

(Hamlet);

»Tedaj je tudi svet ječa« (Rozenkranc)

Sodobnik Sheakspeareja je bil pisec Ben Johnson, .ki je v komediji Volpone ali lisjak (1605) slikovito prikazal lov za zlatom.

NORCI IN DIVJI OTROCI V ZLATI ŠPANSKI DOBI KNJIŽEVNOSTI

Nič ne povečuje ljubezni kot nepremostljive ovire. (Lope de Vega)

Lope de Vega je bil ustanovitelj španskega teatra zlate dobe v Madridu. Motivi njegovih del so norost in divjaški neukrotljivi otroci med drugimi. Napisal je: Norce iz Valencije, Prebrisano norico, Premeteno dekle, Najboljši sodnik je Kralj …

Lope de Vega je umrl tako reven, da mu družina ni mogla privoščiti niti pogreba. Kmalu je nastopil baročni Lope de Vega, pod Descartesovim vplivom, ki je dejal, da je življenje sen. Popularen je bil v zlati dobi tudi dramaturg Tirso de Molina in pikareskni roman: Lazarček s Tormesa.

Cervantesova satira in smrt idealov : Roman – Don Kihot

Don Kihot je definitivno mojstrovina satire in delo, ki je polno življenjskih naukov. Nobelovec in predstavnik magičnega realizma Marquez je Don Kihota označil za najljubšo knjigo, ki pa se v celoti dejansko lahko razume šele po petdesetem letu. Petdeset let je star revni plemič protagonist Don Kihot, ko se odloči slediti viteškim romanom, ki jih prebira in se odloči postati potujoči vitez, ki se bo boril z mlini na veter, skupaj z debelim in racionalnim oprodo – Sančom.Za poznavalce španskega jezika, gre skoraj za popolno delo, kajti dodelano je do zadnjega detajla in vsebuje cel kup naukov in pa tudi besednih iger.Malokdo razbere, da gre v bistvu pri princezi Dulsineji Toboški – v Madridu ima kip – za neke vrste podeželsko prostituko, kar je razvidno izključno iz besednih iger. Nauk dela pa je iz mojega stališča smrt idealov, nerazumljenost in napačna interpretacija družbe ne glede na časovno obdobje v katerem prebivamo.Delo ponazarja krutost časa in minovnost.

Držić Marin in komedija iz Dubrovnika

Najslavnejšo hrvaška renesančna komedija – Dunda Maroja, je sestavljena v celoti iz groteskih likov in se uprizarja še danes.

ŽALOSTNE RAZMERE ZA SLOVENSKO BESEDO PRED IN PO RENESANSI

PRED REFORMACIJO NA SLOVENSKEM

puntarski gesli – “stara prauda” in “leukhup, leuhkup, leukhup, leuhkup, woga gmaina“.

Kot spomin na zatrtje upora kmetov, so ostale na nemškem letaku zapisane zgornje tiskane besede v slovenskem jeziku leta1515. V srednjem veku so bile razmere za razvoj slovenskega jezika dokaj katastrofalne. Vladala je latinščina, kasneje pa nemščina in italijanščina.

REFORMACIJA ŠESTNAJSTEGA STOLETJA NA SLOVENSKIH TLEH

Tujci so pred šestnajstim stoletjem vladali na slovenskih tleh. Bili so hudi časi bojev med drugim tudi krvavi boj za dediščino Celjskih grofov. Med Slovenci se je začela tvoriti meščanska in obrtniška družba, medtem, ko so morali kmetje zadrževati turške vpade in so bili praktično brez pravic. Upori kmetovalcev so bili zatrti.

V šestnajstem stoletju pa so se začele vsesplošne verske vojne. Duhovnik Luter Martin se je začel boriti proti bogatenju rimsko – katoliške cerkve. Nemški duhovnik je želel približati vero tudi revnemu sloju in je uvedel protestantizem oziroma luteranstvo.Versko gibanje imenovano reformacija je prineslo nekatere pozitivne spremembe za Slovence.

ILIRSKI DOMOLJUB

»Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahko v kratkim času brati navučiti.«

Trubar Primož

Protestantski duhovnik Primož Trubar je napisal prvo slovensko knjigo leta 1551 in uporabil gotico, kasneje leta 1555 pa je uporabil priredbo latinščine, ki se je poimenovala bohorščiča. S tem je duhovnik postavil temelje slovenščini in se zapisal v zgodovino. Katekizem, je napisal za kulturnike višjih slojev, Abecednik, pa je namenil nepismenim .Delo Katekizem je vsebovalo notni tisk in Trubar je zaslužen pred Gallusom za nastanek umetne glasbe v slovenskem jeziku. Izdal je tudi zbirko pesmi imenovano (Eni psalmi).

Adam Bohorič – protestantski pisatelj- je napisal slovnico Zimske urice, Dalmatin Juriju pa Slovenci dolgujemo prevod Svetega pisma. V takratnih protestanskih časih je v Sloveniji Krelj Stiljan izpopolnil jezik in izšlo je okoli petdeset knjig v slovenskem jeziku.

Kmalu je nastopila katoliška protireformacija, ki je požgala vse knjige razen biblije. Od leta 1616 pa do leta 1671 ni bilo izdane nobene knjige v slovenskem jeziku, le prevod katekizma.

RENESANSA DRUGOD

Madžarska je hitro osvojila renesančni slog in kralj si je zgradil knjižnico Corvinus po vzoru Medičejevske v Firencah. Pesnika te dobe sta bila: Balassi in Sebestyén Tinódi Lantos. Poleg renesančnih vrtov in slikarjev,ter definicije renesanse so v tem obdobju pisali znameniti francozi za gledališče, kot so : Rabelais, Ronsard, Garnier in Jodelle. Rabelejev znameniti roman, ki izšel takrat pa je delo o velikanu. Na Portugalskem je bil zelo uveljavljen pisatelj Camoes, poleg predhodnih viteških romanov, ki jih je predelal Montalvo.

ZAKLJUČEK

Želim si ponovnega rojstva celotne družbe kot v renesansi v imenu človeka, znanosti in tehnologije. Nove družbe, kjer se ne bomo mučili s Hamletovimi dvomi in kjer ne bo ničesar gnilega v vsaki deželi. Upam, da je še veliko ljudi, ki želijo v humanističem duhu pomagati sočloveku. Prav tako si želim, da bi notranjost človeka postala del estetike kot za časa renesanse ne glede na ličila ali plastične operacije.

Želim si novega rojstva družbe, kjer bi bile individualne moralne vrednote in odločitve, spoštovane od drugih in ne predmet posmeha. Nasploh pa si želim družbe, kjer bi ljudlje spoznali kakršnekoli moralne nauke ali vrednote in jih upoštevali in kjer bi ponovno lahko estetika narave prišla do izraza, ne da bi se zaradi tega počutili donkihotsko ali morali nositi maske komedije dell arte.

 

PR in foto:

Nina Kosmač

28. 1. 2021

Avtor

Administrator