V okviru enoletnega projekta Zelena kohezija je nastala tudi serija oddaj Na sočni strani. Gre za informativne vsebine o pomenu zaščite okolja in zelene rasti v evropskih regijah, s poudarkom na kohezijski regiji Zahodna Slovenija. Serijo petih oddaj bo predvajala Televizija Slovenija od 6. marca naprej. Pri projektu Zelena kohezija sodelujejo regionalni program TV Koper-Capodistria in Radio Koper skupaj s Kulturno izobraževalnim društvom PiNA, sofinancira pa ga Evropska unija.

Grafika TV Koper
Grafika TV Koper

Mojca Petrič Bužan, odgovorna urednica regionalnega programa TV Koper/Capodistria je povedala: »Oddaje Na sončni strani so prvi vidnejši del izvajanja projekta Zelena kohezija. Veseli smo, da lahko pripravljamo televizijske vsebine, ki temeljijo na rezultatih naložbene politike Evropske unije. Konkretni projekti in vsebine nastale s pomočjo finančnih sredstev kohezijskih skladov. To se neposredno navezuje na 50-obletnico delovanja Televizije Koper Capodistria, ki jo praznujemo letos, ki že pol stoletja poroča o vsebinah, gibanjih, razvoju pomembnih za ljudi na tem prostoru in so posledica rezultatov dela prizadevnih posameznikov, društev in skupnosti.«

Dean Jelačin, urednik oddaje Na sončni strani je o ustvarjanju oddaje povedal: »Ustvarjanje oddaje Na sončni strani mi je v veliko veselje. To je na nek način nadaljevanje mojega dolgoletnega novinarskega dela v oddaji Med valovi, kjer smo se osredotočali na zgodbe povezane z morjem. Zdaj smo iskanje zanimivih tematik razširili še na kopno, kjer iščemo dobre prakse človekovega delovanja v sožitju z naravo.«

V sklopu projekta Zelena kohezija bodo pripravljene številne oddaje in prispevki, kjer so in še bodo gostili posameznike in skupine, ki so s pomočjo kohezijskih sredstev izboljšali kakovost okolja, poslovanje in izobrazbo. Pripravljajo informativno kampanjo, kjer bo predstavljen doprinos in vloga kohezijske politike. S kratkimi informativnimi radijskimi in televizijskimi oglasi bodo javnosti predstavili ključne informacije o tem, kaj je kohezijska politika in kako ta vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Načrtujejo pa tudi organizacijo dogodkov, delavnic in strokovnih posvetov, s katerimi bodo v soustvarjanje prioritet nove kohezijske politike vključili zainteresirano javnost vseh starosti. S pomočjo natečajev in zabavnih spletnih kvizov bodo vključili tudi osnovnošolce, srednješolce in študente.

Prva oddaja – Boljši nadzor ladijskega prometa zagotavlja varnost pred ekološkimi nesrečami. Naši ribiči lovijo trajnostno. Izjemna Fabianijeva Murva in ribiška dediščina družine Caharija.

Nov nadzorni center uprave za pomorstvo bo izboljšal varnost prometa na morju, hkrati pa zagotovil boljši nadzor nad ekološkim varovanjem slovenskega morja. Ali slovenski ribiči izvajajo trajnostni ribolov, ki bo dolgoročno omogočil nadaljevanje ribiške tradicije tudi prihajajočim rodovom? Odgovor so poiskali pri ribičih in ostalih deležnikih. Fabianijeva murva v Kobdilju ima status naravnega spomenika. Poleg tega pa so se pod njeno krošnjo v preteklosti odvijale številne zanimive zgodbe iz preteklosti. Obiskali so tudi staro tržaško pristanišče, kjer so na ogled postavili etnološko zbirko ribiške družine Caharija iz Nabrežine.

Slovenija je s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike v zadnjih letih uresničila več kot 10.000 projektov, mnogi od njih so še danes zgodba o uspehu. Gre namreč za glavno naložbeno politiko Evropske unije, ki podpira ukrepe za ustvarjanje delovnih mest, trajnostni razvoj in gospodarsko rast, večji del sredstev pa namenja podpovprečno razvitim evropskim državam in regijam ter s tem poudarja evropsko solidarnost.

Druga oddaja – Na dnu Slovenskega morja leži več deset potopljenih ladij. Naše morje pa je bogato tudi z vidika biodiverzitete. Čarobne Dimnice in mogočna Ušesa Istre.

Koliko skrivnosti skriva podvodni svet našega morja. V njem najdemo na desetine bolj ali manj raziskanih ostankov plovil in reliktov iz različnih obdobij. Nekateri so zanimivi tudi arheologom. Biologi Morske biološke postaje iz Pirana so začeli gojiti korale in alge in na ta način skušajo ponovno naseliti nekatera opustošena območja. Gledalci in gledalke bodo spoznali spodmole Veli Badin ali ušesa Istre, kot jim tudi pravijo. Gre za enega najbolj slikovitih delov kraškega roba.

Tretja oddaja – Tri različne jame in trije različni načini upravljanja kraškega podzemlja. Bili smo v zamejstvu in v Divaški jami. Opravili smo vzpon na Kolovrat in obiskali jezeri v Fiesi.

Grafika TV Koper
Grafika TV Koper

Tokrat so se ustvarjalci oddaje podali pod zemeljsko površino. Odpravili so se v največjo jamo zamejskega Krasa Briškovsko jamo, ki skriva kar nekaj posebnosti. Nedaleč stran pa obiskali še eno redkih podzemnih jam v Italiji, ki so v zasebni lasti, Pejca v Lascu, kamor nas je popeljal zamejski Slovenec Corrado Greco. Jama je dokaj podobna Divaški jami, kamor so šli po sledi trajnostnega upravljanja, ki mu tamkajšnji jamarji dajejo prednost pred turističnim obiskom. Po sledi frontne črte 1. svetovne vojne so se v zimskih razmerah povzpeli še na Kolovrat in spoznavali Jezeri v Fiesi.

Četrta oddaja – Po štiri tisoč letih oživljajo Kaštelir. Mikroplastike je vse več. Edinstvena korita Krčnik in pionirki slovenskega pomorstva.

Na vzpetini nad istrsko vasjo Korte, s pomočjo evropskih sredstev urejajo ostanke prazgodovinske naselbine. Kaštelir Kašer bo bogatejši za didaktično in botanično pot, kar bo dober primer sobivanja naravne in kulturne dediščine v turistične namene. V oddaji se bomo posvetili tudi problematiki mikroplastike, ki jo najdemo v večini rib in morskih organizmov, ki jih zaužijemo. Obiskali smo tudi korita Krčnik v Goriških Brdih. Gre za naravni spomenik z enim najlepših naravnih kamnitih mostov pri nas. Za konec oddaje pa smo se s spomini podali v čase pionirk slovenskega pomorstva, Save Kaluže in Jolande Mažer.

Peta oddaja – Z vetrom v jadra prijazno okolju. Zgledno upravljanje naravnih parkov na obeh straneh meje. Dragonja je najdaljša reka v slovenski Istri.

Jadranje velja za enega okolju najbolj prijaznih športov. Pri nas ima bogato tradicijo, ki se danes kaže tudi v gradnji sodobnih jadrnic. Na Razdrtem so ustvarjalci oddaje obiskali ladjedelsko delavnico, kjer jim inovativnosti ne manjka. Zanimalo jih je tudi, kako zahtevno je upravljanje naravnih parkov. Sledili so zgledu zaščitenih območij Škocjanskega zatoka v Sloveniji in ustja Soče Italiji, ki sta nastali po zamisli skupnih snovalcev. Za konec oddaje pa bodo predstavili še značilnosti in posebnosti največje istrske reke Dragonje.

Grafika TV Koper
Grafika TV Koper