Družabno

SKORAJ PETINA VPRAŠANIH OPISUJE OSEBNO DOŽIVLJANJE TRENUTNE SITUACIJE KOT »KRITIČNO, NA TRENUTKE KAOTIČNO« ALI »POVSEM BREZUPNO«, PODOBNO KOT V ČASU BOŽIČNIH PRAZNIKOV.

PO MESECU DNI STAGNACIJE NAMERA CEPLJENJA PONOVNO V PORASTU.

Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje
vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne
financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija. Od konca marca raziskavo izvajamo po
osveženem modelu merjenja, v katerem smo dodali oz. prilagodili nekaj indikatorjev, vsi ključni
indikatorji pa ostajajo nespremenjeni.

OSEBNO DOŽIVLJANJE EPIDEMIJE JE IZRAZITO BOLJ NEGATIVNO

V tokratni meritvi opažamo, da ljudje ponovno popolno zaprtje države sprejemajo z negativnimi
občutki in večjo kritičnostjo do ukrepov. Poleg slabšega osebnega počutja, je ponovno naraslo tudi
nezaupanje v delo vlade na področju omejevanja širjenja virusa.

V nadaljevanju so predstavljeni posamezni indikatorji doživljanja trenutnih razmer, ki v primerjavi s
predhodno meritvijo najbolj izstopajo:

• Tokrat opažamo znaten porast deleža prebivalcev, ki situacijo dojemajo kot »kritično, na
trenutke kaotično«, delež teh se je v zadnjih dveh tednih povzpel iz 8% na 13%. Več je tudi
takih, ki situacijo dojemajo kot »povsem brezupno« (5%), skupaj torej 18% takšnih, ki svoje
doživljanje trenutne situacije opisujejo kot »povsem brezupno« ali »kritično, ne trenutke
kaotično«. Skladno s tem se je znižal delež prebivalcev, ki situacijo opisujejo kot
»sprejemljivo, nekako gre« in kot »normalno, glede na nove razmere«. Spomnimo, v enakem
obdobju lani, na vrhuncu prvega vala, je bil delež tistih, ki so svoje osebno doživljanje
trenutne situacije opisovali kot »povsem brezupno« ali »kritično, ne trenutke kaotično«,
7%. Sredi novembra, na vrhuncu drugega vala, je bilo takšnih še enkrat toliko, 14%. Največ
do sedaj – in primerljivo z zadnjim rezultatom – pa v času božičnih praznikov, 17%.
• Delež anketirancev, ki menijo, da gre situacija na bolje, je v primerjavi s prejšnjo meritvijo
občutno padel. Zadnji vikend je tako odgovorila le še tretjina vprašanih, pred dvema tednoma
več kot polovica. Več pesimizma glede razvoja dogodkov sicer zaznavamo že od konca
februarja.
• Kljub slabšemu osebnemu počutju, delež anketirancev, ki so zaskrbljeni zaradi novega
koronavirusa, pada. Delež bolj zaskrbljenih je, v primerjavi z dvema tednoma nazaj, nižji za
štiri odstotne točke in znaša 64%.
• Po krajšem obdobju manjšega nezadovoljstva z ukrepi, je tokrat spet občutno več takih, ki
menijo, da so ukrepi prestrogi. Delež teh je od prejšnjega tedna zrasel za 10 odstotnih točk
in znaša 59%. Kot »ravno pravšnje« ukrepe ocenjuje 18% vprašanih, kar je za 15 odstotnih
točk manj kot pred dvema tednoma.
• Zrasel je tudi delež vprašanih, ki vladi (bolj) ne zaupajo pri delu na področju omejevanja
širjenja virusa. Takih je trenutno 77% anketirancev, pred dvema tednoma 71%.
• V prejšnji meritvi smo v raziskavo vključili tudi vprašanje, s katerim merimo percepcijo
odstopanja kakovosti življenja v času po pojavu virusa SARS-CoV-2. Tokrat opažamo, da je
delež teh, ki dojemajo svojo kakovost življenja, kot manj kakovostno v primerjavi s časi pred
pojavom virusa (tisti ki menijo, da je »bistveno manj kakovostno« in »manj kakovostno«),
še dodatno zrasel in znaša 61%. Manj je po drugi strani takih, ki menijo da je njihovo življenje
približno enako. Delež teh, ki odgovarjajo, da je njihovo življenje »bistveno bolj kakovostno«
ali »bolj kakovostno« kot pred epidemijo ostaja približno enak.
• Od konca marca merimo tudi, kako ljudje spremljajo dogajanje v zvezi z epidemijo. Takrat
smo zaznali, da slaba polovica redno spremlja dogajanje v času epidemije, slaba četrtina pa
tudi dokaj redno, a manj pogosto, kot pred letom dni. Delež slednjih je v tokratni meritvi
rahlo narasel (28%), obenem pa je padel delež teh, ki dogajanje spremljajo redno (45%).
Ena petina je takih, ki dogajanje spremljajo občasno, a nič bolj kot druge teme, ki jih zanimajo,
preostalih pa dogajanje ne zanima in ga spremljajo bolj redko (5%), ali pa ga sploh ne
spremljajo (2%).

PO TEM, KO JE NEKAJ ČASA STAGNIRALA, NAMERA CEPLJENJA TOKRAT ZOPET VIŠJA

Da so se že, ali se še nameravajo cepiti, je zadnji vikend odgovorilo 58% vprašanih (podatek vključuje
tudi tiste, ki so se že cepili). Da bi se zagotovo cepili ali so že cepljeni je tokrat odgovorilo 37%
vprašanih, kar je sedem odstotnih točk več kot pred dvema tednoma, za tri odstotne točke pa je
manj takih, ki bi se verjetno cepili (20%). Da se zagotovo ne bodo cepili tokrat odgovarja petina
vprašanih, 22% pa, da se verjetno ne bodo cepili.

Metodološki podatki
Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je
največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno
populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.

O družbi Valicon
Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena
leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.

PR:

»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 1.-4. april 2021, n=500; Valicon.«

Valicon d.o.o., Kopitarjeva 2, Ljubljana

8. 4. 2021

Avtor

Administrator