Kultura

Nove knjižne izdaje založbe Beletrina

ZABUBLJENI V POMLADNO BRANJE

Nove knjižne izdaje založbe Beletrina

Obsežen pomladni knjižni paket založbe Beletrina prinaša pet romanov in dve teoretski deli. Tokrat so najbolj zastopane novosti domačih avtorjev: tu so nadaljevanje neslutene in danes že kultne uspešnice Čefurji raus! Gorana Vojnovića, novi roman trikratnega kresnikovega nagrajenca Andreja E. Skubica, še ena humorna uspešnica prekaljenega Emila Filipčiča in prvi roman v slovenščini na Dunaju živeče avtorice mlajše generacije Ane Marwan. Na tujem se v osveženem ponatisu predstavlja veličastna romaneskna tetralogija Lawrenca Durrella Aleksandrijski kvartet v originalnem prevodu Mire Mihelič. Zbirka Koda prinaša fascinantno delo o zgodovini parfumov nemškega zgodovinarja Karla Schlögla v prevodu Aleša Učakarja, posebna izdaja pa je posvečena zbirki del Carla Gustava Junga s področja otroškega razvoja v prevodu Alfreda Leskovca in Barbare Štuhec. Vstopite v pomlad z izvrstnim branjem!

Goran Vojnović: Đorđić se vrača

»Jaz sem ti niko i ništa. Marko Đorđić. Dva đ pa meki ć. I tačka. Jasno?« Na Fužinah se z romanom Đorđić se vrača ponovno znajde protagonist kultne uspešnice Čefurji raus! Gorana Vojnovića. Sicer ni prepričan, če se je vrnil za stalno, a zaenkrat se bo razgledal in seveda na trpek, a izjemno humoren način, ki smo ga tako vzljubili v prvem delu, povedal svoje mnenje. Še vedno nima svojega fuzbal kluba, ima pa zaskrbljeno mamo in očeta s tumorjem na želodcu, kar je tudi glavni razlog, da se Marko spet potika po razvpiti blokovski četrti.

»Đorđić se vrača je moja vrnitev na Fužine, še bolj pa vrnitev k junakom knjige Čefurji raus!. Po skoraj petnajstih letih, odkar sem napisal Čefurje, me je zanimalo, kaj je ta naš nesrečni in z različnimi krizami pretresen svet naredil iz njih, predvsem kaj je deset let življenja v Bosni naredilo iz fužinskega najstnika Marka Đorđića. Po drugi strani sem dalj časa iskal način, kako se v literarnem smislu odzvati na to, kar se zadnja leta dogaja, ne le v Sloveniji, marveč tudi drugod po svetu. Iskal sem način, kako izraziti jezo in razočaranje nad ponovnim vzponom nacionalizma in desničarskega populizma. Mešanica surovosti in krhkosti Marka Đorđića se mi je v nekem trenutku zazdela idealna za to, tako da sem se odločil poskusiti,« je pojasnil avtor Goran Vojnović. Marka bolijo vse spremembe, ki jih opaža na Fužinah (»Čefurjev v bistvu sploh ni več na Fužinah. Izumrli so.«), kar seveda komentira brez dlake na jeziku, zato je roman izjemno zabavno branje, ki dregne v kar nekaj občutljivih točk družbe. Hkrati pa se na ozadju odvija čustvena družinska drama, saj se poskuša Marko zamotiti in pozornost preusmeriti od skrbi za bolnega očeta, ob tem pa ugotavlja, da se je razgubila in raztepla tudi njegova nekdanja klapa in da v Sloveniji morda res nima več svojega pravega mesta. Močno pričakovano nadaljevanje upraviči pričakovanja in poskrbi za še eno romaneskno poslastico izpod peresa literarne zvezde.

Andrej E. Skubic: Krasni dnevi

Prejemnik kar treh kresnikov, nagrade Prešernovega sklada in Župančičeve nagrade Andrej E. Skubic se v svojem novem romanu Krasni dnevi ukvarja z iskanjem izgubljenega stika in obžalovanji, ki jih prinesejo zamujene priložnosti, čustveno tematiko pa zapakira v napeto in razgibano celoto. V romanu spremljamo vdovca Dušana Šauto, ki ga v domu starejših občanov presenetijo kriminalisti. Ti iščejo njegovo hčer Lejo, ker naj bi bila priča umoru, vendar se ta ugrezne v zemljo. Ne oglaša se na telefon, tudi v službo ne pride.

Dušana začne skrbeti za sicer precej odtujeno hčer, ki je dramaturginja in se ravno ukvarja z dramo Krasni dnevi Samuela Becketta. Prek nje poskuša Leja razdelati in predelati svojo družinsko preteklost, pri tem pa se pogreza vedno globlje in poskuša ugotoviti, kako je sploh lahko zabredla v takšno situacijo. Avtor Andrej E. Skubic pojasnjuje, da ga je za roman navdihnila »podoba starega gospoda – življenje je že za njim, čeprav to zanika –, ki ga presune vest, da je bila hči udeležena v nečem strašnem, česar nihče ne more razumeti. Niti on, in kar je še huje: zdaj se hči skriva pred njim, kot da je on tisti, ki je nečesa kriv. Iz te podobe se mi je razvila zgodba o povsem različnih svetovih, v katerih odraščajo tri generacije: te druga drugo sodijo vsaka s svojimi merili, čeprav med njimi zija prepad, ki jim ga komaj kdaj za trenutek uspe premostiti. In zgodovina se ponavlja kot farsa: od obdobja trdih revolucionarjev prek časa dozdevne družinske idile do ironične dobe postrealnosti, ki se boleče razleti ob stiku s kruto človeško stvarnostjo. Kdaj pravzaprav so bili v našem življenju tisti krasni dnevi? Kdaj tisti trenutki bližine? So se nam izmuznili? Bo še kdaj priložnost, da jih podoživimo?« Skubic spretno krmari med žanrskimi elementi, ki poskrbijo za stopnjevanje napetosti, in ustvari presunljivo družinsko dramo, ki nas nagovarja, da se tudi sami začnemo spraševati, kje in kdaj so se nam izmuznili tisti krasni dnevi.

Ana Marwan: Zabubljena

Zabubljena je presenetljiv roman avtorice mlajše generacije Ane Marwan (1980), ki se je po študiju primerjalne književnosti in literarne teorije preselila na Dunaj, kjer živi in ustvarja še danes. Zabubljena je njen drugi roman, a prvi v slovenščini, bere pa se kot izjemno zrelo in gosto delo, ki počasi in z občutkom razkriva svoje adute. Okvirna zgodba je velika uganka sama po sebi; nezanesljiva pripovedovalka Rita nam ponuja le fascinantne okruške svoje zavesti, kar vemo zagotovo, je le to, da se prek pisanja zgodbe o gospodu Ježu razvija in pridobiva na moči.

Dolgo ne izvemo, kdo ji je zadal nalogo pisanja in kje se nahaja, saj se dejstva nenehno izmikajo. Osrednja (ali pa se tako samo zdi?) zgodba o gospodu Ježu je prepredena z bistroumnim humorjem, Jež pa v pogovore rad nastavlja bodice in se včasih res zdi kot gozdna žival, s svojim ekscentričnim obnašanjem in razmišljanjem pa vzbuja zanimanje in simpatijo. Avtorica Ana Marwan pravi, da jo »zanimajo ljudje, zanima me, kako se spreminjajo v teku svojega življenja in kaj je tisto, kar jim za vedno ostane … Katere stvari, dogodke in besede obdržijo in nosijo s seboj v spominu? Kaj obžalujejo? Bi ravnali drugače, če bi imeli priložnost ponoviti napako? Kaj jih druži z drugimi in kaj od njih ločuje? Najbolj pa me iskanje mesta v svetu zanima pri odraščajočih, ki so, zlasti v današnji družbi, ‘obsojeni’ na to, da lahko postanejo karkoli.« Gre za roman, ki natančno in predano secira odnose, ob tem pa nas nenehno pušča v sladki negotovosti, da se strani obračajo kar same od sebe. Ob tem poskrbi še za nekaj, kar v prozi ni tako pogosto: poigrava se z jezikom, pomeni, ustvarja besedne igre in se nasploh ljubi z besedo.

Emil Filipčič: Nepočesane misli

S svojim novim romanom Nepočesane misli ponovno navdušuje prekaljeni Emil Filipčič, mojster ustvarjanja absurdnih situacij, ki narišejo nasmeh na obraz. Tokrat nas popelje v razkuštran svet pripovedovalca, za katerega se zdi, da nenehno na novo ustvarja svojo pripoved, da si premišlja in se na novo izumlja, zato je pričujoči roman povsem neulovljivo delo, a ravno zato deluje tako sveže kot piš divjega vetra, ki razkuštra poležane lase. Številčena poglavja, ki so sorazmerno kratka, prekinjajo na primer oglasi, pa kakšen

vložen odstavek, pa skoki v času, dodatki k mislim, za povrh se številke poglavij iz arabskih spremenijo v rimske. Protagonist se prekinja, sprašuje, komentira, opisuje, njegove anekdote in zgodbe so polne živahnega življenja, ki so ga z druščino užili po ljubljanskih ulicah, na potovanjih v tujino in v bogate notranje svetove. Roman je razdeljen na pet časovnic, ki so med seboj prepletene in se dopolnjujejo, obenem pa so vsaka zase svoja zgodba. Zdi se, da spremljamo razgiban televizijski program, ki ima za vsakogar nekaj, v njegovem bistvu pa ostaja razmršeni razmislek o minevanju in spominih, pa tudi o iskanju sreče in tem, da »živimo svoje življenje do zadnjega diha«. Ali kot na svoj hudomušen način pojasni avtor Emil Filipčič: »Nekje, Bogu za hrbtom v vesolju, nekdo razmišlja o tem, kaj je smisel življenja. To počne zelo osebno. Ljudem se ne izogiba, navija za človeštvo in za naš planet. Čez devet let bo v naši družbi gledal pristanek na Marsu. Tu, na Zemlji, je v penziji in si želi samo še zdravja. Na koncu romana imaš občutek, da je našel srednjo mero.«

Lawrence Durell: Aleksandrijski kvartet

Zaradi izjemnega zanimanja se v osveženem ponatisu in originalnem prevodu Mire Mihelič predstavlja eno izmed najbolj impozantnih del britanske literature, romaneskna tetralogija Aleksandrijski kvartet enega najbolje prodajanih in najslavnejših angleških romanopiscev poznega 20. stoletja, Lawrenca Durrella (1912–1990), ki je svetovno slavo dosegel prav s pričujočo stvaritvijo. To vrhunsko zgodovinsko delo, ki se pne na skoraj 1500 straneh, sestavljajo štiri knjige, ki so

v originalu izšle med letoma 1957 in 1960, dogajajo pa se v Aleksandriji v času tik pred drugo svetovno vojno in med njo. Prvi trije romani, Justine, Balthazar in Mountolive, skozi tri perspektive predstavljajo iste dogodke v omenjenem obdobju, zadnji roman Clea pa se dogaja šest let za njimi. Inovativna zgradba romana pokaže pomen subjektivnega pogleda, pa tudi splošno relativnost resnice in kompleksnost človeških značajev, obenem pa avtor protagoniste nenehno dopolnjuje in obnavlja, zato zrastejo v večplastne like, ki jim z navdušenjem sledimo. To pa je le ena izmed odlik romana, ki se po avtorjevih besedah najbolj ukvarja z raziskovanjem sodobne ljubezni in postreže z nepozabnimi prizori ljubezenskih zgodb. Še bolj namreč prevzame prav njegovo mojstrsko literarno obujanje živahnega mesta Aleksandrije, nekdanje prestolnice grškega Egipta, ki se skozi dogodke, občutke in opise pred bralcem izriše kot presunljivo mesto in pravzaprav zavzame funkcijo protagonista. Veličastno delo, ki vas bo v svoji prenovljeni podobi zagotovo (ponovno) prevzelo.

Carl Gustav Jung: Razvoj osebnosti

Eden najpomembnejših filozofov in psihologov 20. stoletja, utemeljitelj analitične psihologije Carl Gustav Jung (1875–1961), se v prevodu Alfreda Leskovca in Barbare Štuhec tokrat predstavlja z delom Razvoj osebnosti. Glede na to, da se je Jung precej posvečal odraslemu življenju, je pričujoče delo ključno, saj prinaša osem poglavij, v katerih se ukvarja z otroško psihologijo, ki ji je prav tako odmeril pomembno mesto v svojem raziskovanju.  Pri otrokovem razvoju poudarja izjemno vlogo staršev in učiteljev, ki lahko vplivajo na

intelektualne in čustvene motnje v otroštvu. Trdi, da učinkovito izobraževanje otrok potrebuje učitelje, ki ne znajo le učiti, temveč so zmožni tudi spodbujati lasten osebnostni razvoj. V nekaterih poglavjih se ukvarja z otrokovim razvojem in individuacijo, prav tako pa analizira zakonsko zvezo, ki je pri posameznikovi samorealizaciji lahko ovira ali pomoč. Gre za knjigo, ki »bi jo moral prebrati prav vsak, ki vsaj malo razmišlja o sebi in človeku nasploh,« dodaja eden izmed prevajalcev, Alfred Leskovec, in res knjiga Razvoj osebnosti pomaga pri razumevanju nekaterih vzorcev in pojavov, ki jih zaznavamo še iz otroštva. Jung s svojim pisanjem obenem pokaže, kako pomemben za analiziranje posameznika in njegovega vedenja je celoten kontekst človekovega otroštva, odraščanja in odraslosti, ter še enkrat dokaže, zakaj velja za temeljno osebnost na področju psihologije.

Karl Schlögel: Vonj imperijev

Zbirka Koda ponovno prinaša delo o fascinantni tematiki, s pomočjo katere se nam razkrije marsikaj o naši kulturi, zgodovini in družbi. Gre za delo Vonj imperijev priznanega in nagrajenega nemškega zgodovinarja Karla Schlögla (1948) v slovenskem prevodu Aleša Učakarja. Avtor v uvodu pojasnjuje, da ga je snov potegnila v vrtinec, »o katerem sem vedel, da se bo polegel in izginil šele tedaj, ko ga bom do konca razkril in o njem vse povedal«. Knjiga je oris dela kulturne zgodovine 20. stoletja, sledi pa biografiji parfuma, ki je bil razvit v Rusiji na

družbeno-zgodovinskem ozadju oktobrske revolucije, iz njega pa sta nastali dve različici – Chanel Nº5 in Rdeča Moskva, ki sta zlasti v obdobju hladne vojne postali simbola elit evropskokapitalističnega Zahoda oz. sovjetskokomunističnega Vzhoda. »Avtor pri raziskovanju zgodovine parfumov odkriva zanimiva presečišča politične zgodovine, družbene stvarnosti in umetnostnih trendov, pot ga vodi od neizmernosti prvotnega udarniškega komunizma in ulic okupiranega Pariza prek predimenzionirane avantgardne arhitekture in pekla stalinskih gulagov do umetniških vršin Prousta, Djagileva, Bulgakova in Maleviča. Vse to je živopisna krajina bogatega družbeno-političnega ozadja 20. stoletja, rdeča nit tega prikaza pa sta življenjski zgodbi žensk, ki sta, vsaka na svoji polobli tega dinamičnega kozmosa, dali odločilen pečat razvoju in uspehu omenjenih legendarnih parfumov – Gabrielle (Coco) Chanel in Poline Žemčužine Molotove,« še dodaja prevajalec Aleš Učakar. Poglobljeno in razgibano delo vključuje tudi mnoge fotografije, ki še dodatno ujamejo tisti pristni duh časa. Presenetljivo in nujno branje.

 

PR in foto:

Beletrina

14. 4. 2021

Avtor

Administrator