Zdravstvo

Novartis v Sloveniji s strokovnjaki opozarja na pojav sindemije: pandemija koronavirusa ni ustavila drugih bolezni

  • Novartis v Sloveniji in predstavniki slovenske zdravstvene stroke so v nedavnem spletnem pogovoru predstavili negativne vplive pandemije covida-19 na druga zdravstvena stanja in celoten zdravstveni sistem.

 

  • Sindemija pomeni združitev več zaporednih epidemij ali skupin bolezni, ki ima posledice na vsa področja zdravstvenega sistema, tako na primarno raven kot tudi na specialistično in diagnostično raven ter izvajanje operativnih posegov.

 

  • Novartis v Sloveniji se ponaša s tesnim sodelovanjem z zdravstveno stroko, z namenom izmenjave izkušenj in znanja za optimalno obravnavo in zdravljenje bolnikov.

 

Ljubljana, 24. junij 2021 – Čeprav je pandemija covida-19 v zadnjem letu prevzela naša življenja, se vsak dan kaže, da bolezni, kot je covid-19, ne moremo obravnavati izolirano, saj je tesno povezana s številnimi drugimi, ne le kroničnimi boleznimi, in negativno vpliva na celoten zdravstveni sistem ter širšo družbo. V ta namen je Lek, ki je del Novartisa v Sloveniji, gostil spletni pogovor STAkluba z naslovom »Nas čaka sindemija? Pandemija ni ustavila drugih bolezni«. Gostje spletnega pogovora so bili prof. dr. Aleš Blinc, spec. kardiologije s Kliničnega oddelka za žilne bolezni, Univerzitetni klinični center Ljubljana, doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med., primarijka, Zdravstveni dom Ljubljana, in prof. dr. Janja Ocvirk, spec. internistične onkologije, Onkološki inštitut Ljubljana. Dogodek je sledil strokovnemu posvetu za zdravnike, ki je potekal 8. junija.

Po dobrem letu soočanja s pandemijo covida-19 je mogoče analizirati in povzeti posledice njenega vpliva na zdravstveni sistem tako z vidika organizacije samega dela kot obravnave in zdravljenja bolnikov. V prvi vrsti so spremenjeni način dela najbolj občutili družinski zdravniki, ki se sicer vsakodnevno srečujejo z najširšim naborom pacientov. Doc. dr. Nena Kopčavar Guček je poudarila, da je bilo treba ob pojavu pandemije kadrovske in materialne vire prerazporediti, dodatno pa se je povečala obremenitev zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev zaradi s covidom-19 povezanih dejavnosti. Kljub temu ocenjuje, da se zdravstveni sistem ni zaprl, se pa je v tem času nekoliko spremenil način obravnave bolnikov – zabeležili so večje število telefonskih klicev, elektronske pošte, uvedli so obravnave s pomočjo video klicev, nedvomno pa je bilo manj osebnih, neposrednih stikov z bolniki. Ambulante so kljub vsem potrebnim prilagoditvam ostale fizično odprte za bolnike, katerih zdravstveno stanje je zahtevalo osebno obravnavo, opozarja pa, da so se v času pandemije mnoga zdravstvena stanja poslabšala, saj predvsem kronični bolniki niso želeli biti v breme sistema. Ocenjuje, da se zaradi različnih okoliščin, tudi zaradi strahu pred virusom in pomanjkanja znanja, kako priti do zdravnika, marsikdo ni odločil za obisk, čeprav bi to bilo nujno.

Tej oceni pritrjuje prof. dr. Janja Ocvirk, ki je povedala, da je bilo od začetka pandemije diagnosticiranih skoraj tretjino manj rakavih obolenj. V prvem valu pandemije sicer določena diagnostika ni delovala, so pa na Onkološkem inštitutu zagotavljali potrebno obravnavo vsem obstoječim in na novo napotenim bolnikom ves čas pandemije. Zelo verjetna je bojazen, da bo pri številnih bolnikih bolezen odkrita v poznejšem stadiju, s tem pa bo prognoza slabša. Na vse, ki pri sebi opažajo simptome, ki bi lahko kazali na rakavo obolenje, apelira, naj simptome predstavijo izbranemu osebnemu zdravniku, in on bo sprejel strokovno odločitev ter po potrebi bolnike napotil na nadaljnjo diagnostiko in obravnavo.

Podobno opaža prof. dr. Aleš Blinc, kajti v Sloveniji so že vidni posledice in zapleti zaradi tiho prebolelih ter zamujenih obravnav srčnih infarktov. Številni bolniki so tudi nevzdržno dolgo čakali s svojimi kroničnimi boleznimi, zato se je zdravstvo v drugem valu pandemije poleg obremenitev zaradi covida-19 soočalo tudi z večjim številom kroničnih bolnikov. Tako kot v onkologiji se tudi v kardiologiji stanje počasi popravlja, bo pa po njegovih besedah trajalo še kar nekaj časa, da bo diagnostika dosegla raven pred pandemijo.

Med spletnim pogovorom je bil predvajan tudi videoposnetek z gospo Dušo Hlade Zore, zastopnico pacientov pravic za ljubljansko regijo, ki je poudarila, da so se v preteklem obdobju bolniki nanjo obračali predvsem zato, ker so imeli otežen ali celo onemogočen dostop do zdravnika. Bolniki so se zaradi zmanjšanja osebnih stikov bali, da bo zdravnik spregledal kakšen pomemben podatek ali simptom, kar bo privedlo do napačne diagnoze. Kot največji problem pa vidi podaljšanje čakalnih vrst za pregled pri zdravnikih sekundarne ravni, česar pa ne pripisuje zgolj pandemiji covida-19, ampak tudi spremembam v organizaciji dela posameznih bolnišnic, da so lahko zdravile bolnike s koronavirusno boleznijo.

Ne preseneča, da je dodatna obremenitev zdravnikov in celotnega zdravstvenega sistema zaradi pandemije covida-19 povzročila skrb in nezadovoljstvo bolnikov, a dejstvo je, da so kapacitete sistema omejene. Gostje so se tako v pogovoru dotaknili tudi vpliva pandemije na zdravstveni sistem. Strinjali so se, da se je slovensko zdravstvo že prej srečevalo s težavami, kot so pomanjkanje zdravnikov družinske medicine, podaljšani delavnik številnih zdravnikov specialistov in slaba organizacija dela v mnogih ustanovah – pandemija pa je te težave še dodatno razgalila in okrepila. Kljub temu se je slovensko zdravstvo ne glede na vse izzive, s katerimi se sooča, izkazalo za dovolj prožno in prilagodljivo, da je zdržalo pritisk pandemije.

Možnosti za izboljšave je veliko, zato je treba narediti kritično oceno. Po besedah sogovornikov je sistem kadrovsko in finančno podhranjen, okrepiti je treba sodelovanje med zdravniki družinske medicine in specialisti različnih strok, neizkoriščene pa ostajajo tudi priložnosti, ki jih prinašata digitalizacija in telemedicina. »V pandemiji smo bili priča številnim težavam. Z razumevanjem in potrpežljivostjo so se stvari razreševale in se tudi še bodo,« pa je sklenila prof. dr. Janja Ocvirk.

* * *

Novartis je vodilni ponudnik zdravil v Sloveniji, kjer delujejo Lek, Novartis Pharma Services in Sandoz. Skupaj gradimo in ohranjamo ugled dinamične, etične in zaupanja vredne farmacevtske družbe. V Leku razvijamo, izdelujemo in tržimo učinkovita, varna in kakovostna zdravila ter farmacevtske učinkovine. S svojim znanjem, kakovostjo in izkušnjami smo pridobili pomembno vlogo v Novartisu. Vpeti smo v Novartisovo organizacijsko strukturo, predvsem v Novartisove Tehnične dejavnosti, Globalni razvoj zdravil, Novartisove poslovne storitve in generično divizijo Sandoz. Smo vodilni Sandozov razvojni center in ena ključnih razvojnih lokacij za tehnološko zahtevne projekte. Veliko vlagamo v razvoj ter izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. V zadnjih devetih letih je bilo na novo zaposlenih več kot 3350 sodelavcev, kar nas uvršča med največje zaposlovalce v Sloveniji. Novartis je od leta 2003 v Slovenijo vložil že več kot 2,7 milijarde evrov.

Sandoz

Novartisova divizija Sandoz je vodilna družba na svetu med generičnimi in podobnimi biološkimi zdravili. Naš namen je utirati pot dostopni zdravstveni oskrbi bolnikov z razvijanjem in trženjem novih, cenovno dostopnih rešitev, ki izpolnjujejo izkazane medicinske potrebe. Naš cilj je postati vodilna in najbolj cenjena generična farmacevtska družba na svetu. Naš portfelj obsega širok krog molekul, ki pokrivajo vsa glavna terapevtska področja; v letu 2020 so predstavljale prodajo v višini 9,6 milijarde ameriških dolarjev. Sedež Sandoza je v Holzkirchnu v Nemčiji, v okolici Münchna.

Sandoz je na Twitterju. Sledite @SandozGlobal na http://twitter.com/Sandoz_Global.

 

Novartis
Novartis odkriva nove načine za izboljšanje in podaljševanje življenja ljudi. Smo vodilna farmacevtska družba na svetu, ki z uporabo inovativne znanosti in digitalnih tehnologij spreminja način zdravljenja na področjih, kjer so izkazane velike zdravstvene potrebe. Pri naših prizadevanjih za odkrivanje novih zdravil se dosledno uvrščamo med svetovne družbe, ki največ vlagajo v raziskave in razvoj. Novartisovi izdelki dosegajo skoraj 800 milijonov ljudi po vsem svetu. Nenehno iščemo inovativne poti za širjenje dostopa do naših najnovejših zdravil. Skupina Novartis v svojih družbah po vsem svetu zaposluje približno 110.000 ljudi več kot 140 narodnosti. Za dodatne informacije obiščite www.novartis.com.

* * *

V sporočilu za javnost so izjave in napovedi o poslovanju v prihodnje. Napovedi obsegajo ocene, oblikovane na podlagi vseh informacij, ki jih imamo trenutno na voljo. Če bi se izkazalo, da so predvidevanja teh napovedi nezanesljiva, bi bili lahko dejanski izidi poslovanja drugačni od pričakovanih.

PR: LEK

24. 6. 2021

Avtor

Administrator