Gospodarstvo

Slovenska industrija opozarja na nevzdržno visoke cene energentov in nujnost dialoga z državo

Članstvo GZS je zaskrbljeno nad enormno rastjo cen energentov, saj se je cena električne energije letos podvojila, cena zemeljskega plina pa se je povečala skoraj za trikratnik. To skrbi tako energetsko intenzivno industrijo kot tudi druge gospodarske dejavnosti, na primer živilsko predelovalno in kemijsko industrijo. GZS kot zastopnik slovenskega gospodarstva ocenjuje, da se bo morala v nastalo situacijo vključiti tudi država. Slovensko gospodarsko okolje postaja namreč ob mnogih nerešenih vprašanjih na domačem parketu, od okoljskega področja do ponovno prihajajoče grožnje glede višine minimalne plače, izjemno nezanesljivo in ni v oporo konkurenčnosti v razburkanem mednarodnem okolju.

Zakupi energije s strani industrije za leto 2022 in 2023 so zaradi visokih cen energentov minimalni, na kar opozarjajo tudi dobavitelji energije. Dejstvo je, da bo val visokih cen slej kot prej prešel tudi na cene energije za gospodinjstva. In to še preden se je energetski prehod sploh pričel.

 

Govori se o bikovskem trendu cen energije, saj je cena elektrike podvojila, cena plina pa je celo potrojila svojo vrednost. Razlogi za dvig cen izhajajo iz kombinacije različnih dejavnikov: povečanega povpraševanja, zlasti v Aziji zaradi okrevanja po pandemiji, nizkih zalog plina in manjše oskrbe s plinom iz Rusije, kot je običajna. Dodaten razlog za dvig cen in dodatno obremenitev na drugi strani predstavlja tudi rast cen emisijskih kuponov, ki zadnji mesec presega 60 € /tono CO2. Ne izključujemo niti možnosti, da so v ozadju tudi špekulativni vzroki.

Slovenska industrija porabi skoraj polovico vse električne energije (od tega 70 % energetsko intenzivna industrija) in skoraj 90 % zemeljskega plina. Velike podražitve energentov povzročajo ogromne težave podjetjem, ki so izjemno odvisna od energije in delujejo tako, da za leto ali dve vnaprej zakupijo določeno količino energije po dogovorjeni ceni. Zaradi hitre rasti cen se podjetja v teh razmerah ne odločajo za zakup, saj upajo na padec cen, čemur pa ni videti konca.

Zaradi rekordno visokih svetovnih cen zemeljskega plina so nekatera energetsko intenzivna podjetja prisiljena omejevati proizvodnjo. To povzroča motnje v svetovnih dobavnih verigah v nekaterih sektorjih, kot je na primer prehrambeni, kar bo povzročilo višje stroške, ki se bodo prenesli na končne potrošnike. Visoke cene energentov lahko ustavijo proizvodnjo v nekaterih najbolj energetsko intenzivnih dejavnostih, o čemer že beremo v tujini in o čemer nas opozarjajo nekateri člani tudi že v Sloveniji.

Bikovski trend cen pa ni prisoten le pri cenah energentov. Naj spomnimo, da že celo leto opažamo tudi rekordne podražitve cen surovin (aluminij, baker, železo, celuloza, kemikalije…), omenjenih emisijskih kuponov, nepremičnin itd. Zato je planiranje prihodnjega poslovanja v tem času zahtevna naloga.

Ob tem pa je pomembno in potrebno opomniti, da se energetski prehod z načrtovanim izhodom iz premoga ter zaprtjem TEŠ 6 in negotovo prihodnostjo na področju jedrske energije, sploh še ni pričel. Tako brez zadržkov lahko rečemo, da nekega »master plana«, ki bi nas varno in konkurenčo pripeljal do ogljično nevtralne prihodnosti, še ne poznamo.

Gospodarstvo je s svojim znanjem in resursi gotovo del rešitve, vendar brez proaktivne vloge države pot ne bo lahka. Pripravljeni smo na dialog!

 

PR GZS

 

24. 9. 2021

Avtor

Uredništvo