Gospodarstvo, Splošno, Zdravstvo

Glede na enako obdobje lani, so prebivalci nekoliko manj zaskrbljeni in bolj optimistični, kar se širjenja virusa tiče, toda osebno doživljanje situacije je precej slabše.

Z raziskavo #Novanormalnost spremljamo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno. Raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

Izrazit skok indeksa optimizma, zaskrbljenost ostaja na isti ravni

Tokrat opažamo izrazit skok indeksa optimizma, s katerim spremljamo razmerje med deležema prebivalcev, ki na razvoj širjenja virusa gledajo bolj optimistično oz. bolj pesimistično. Osebno doživljanje razmer in zaskrbljenost se nista bistveno spremenili, se je pa tokrat po večjem padcu pred dvema tednoma izboljšal indeks finančnega stanja, medtem ko se je indeks potrošnje nekoliko znižal. V tokratni objavi namenjamo nekaj več pozornost primerjavi z enakim obdobjem lani. Z raziskavo #Novanormalnost smo pričeli tik pred uradno razglasitvijo epidemije marca lani. Za obdobje sedmih mesecev je tako na voljo neposredna primerjava občutenj in doživljanja epidemije, v približno enakih časovnih točkah.

  • Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je prvi vikend v oktobru dosegel vrednost -32, kar je za sedem odstotnih točk višje kot v drugi polovici septembra. V primerjavi s prejšnjo meritvijo se je osebno doživljanje razmer nekoliko popravilo, a indeks je še vedno zelo nizko. Podobne vrednosti tega indeksa smo nazadnje izmerili aprila letos, ob ponovni rasti števila okužb. Trenutno razpoloženje je sicer precej podobno stanju oktobra lani, le da smo lani tako nizke vrednosti dosegli šele v drugi polovici oktobra, tik pred začetkom zapiranja javnega življenja, medtem ko je bilo v začetku oktobra lani osebno doživljanje razmer še precej boljše.

  • Indeks normalnosti je očitno dober indikator za spremljanje t.i. pandemične utrujenosti. V letu 2021 je ta indeks le redko presegel vrednost 0, kar pomeni razmerje v prid odgovorom, ki nakazujejo bolj pozitivno osebno doživljanje razmer. V povprečju je od januarja do začetka oktobra, znašal -19. Leta 2020 je bilo povprečje tega indeksa med aprilom in decembrom -3, torej za 16 odsotnih točk boljše kot letos. Če pa primerjamo enaki obdobji lani in letos, je bil med aprilom in začetkom oktobra lani povprečni indeks normalnosti pozitiven, to je 10, medtem ko je letos ostal krepko na negativni strani, to je -16. Celih 26 točk znaša torej negativna razlika v osebnem doživljanju razmer epidemije v enakem obdobju lani in letos.
  • Izboljšavo, tokrat v obliki izrazitega skoka navzgor, opažamo pri indeksu optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov »gre (zelo) na bolje oz. gre (zelo) na slabše«. Ta je tokrat dosegel vrednost -4, kar je za 44 točk višje kot pred dvema tednoma. Podobno vrednost smo nazadnje izmerili julija letos, podobno visoke razlike pa tako rekoč vsakič, ko so osnovni kazalci širjenja virusa kazali na ustavitev rasti števila okužb, podobno kot smo bili temu priča v zadnjih dveh tednih. Lani v tem času je bila krivulja sicer še vedno obrnjena navzdol, proti do sedaj sploh najnižji izmerjeni vrednosti (-82), sredi oktobra lani. Če primerjamo enako obdobje lani in letos, je povprečje v letu 2021 med marcem in začetkom oktobra nekoliko višje, to je 17, lani v enakem obdobju 8. Razlika je predvsem v tem, da je bilo v letu 2021 manj ekstremno pesimističnih obdobij. Vzorca obeh krivulj si sledita v času od marca do julija s približno enomesečnim zamikom, od takrat dalje pa se povsem razlikujeta, kar kaže na povsem drugačno dinamiko tako širjenja virusa, kot dojemanja situacije v zvezi s tem v jeseni.

  • Indeks zaskrbljenosti, ki predstavlja razliko med (bolj) zaskrbljenimi in (bolj) nezaskrbljenimi, je tokrat je dosegel vrednost 18, kar je za pet odstotnih točk več, kot pred dvema tednoma, a po drugi strani precej nižje kot lani v podobnem obdobju. Tudi sicer je stopnja zaskrbljenosti v letošnjem letu, glede na enako obdobje lani, nekoliko nižja. Med marcem in oktobrom leta 2020 je ta v povprečju znašala 30 točk, letos 19. Ključna razlika med obema letoma je sicer v nihanju stopnje zaskrbljenosti, ki je bilo v letu 2020 izrazito večje, medtem ko je letos ta stopnja precej bolj stabilna, kar bi lahko razumeli tudi kot sprejemanje t.i. nove normalnosti.

  • Glede na enako obdobje lani sta se izboljšala tako indeks finančnega stanja, kot indeks potrošnje, še posebej to velja za prvega. V enakem obdobju lani je indeks finančnega stanja, s katerim spremljamo percepcijo osebnega finančnega stanja anketirancev, znašal v povprečju -10, medtem ko je letos pozitiven, to je 9 (indeks je izračunan kot razlika med deležem pozitivnih in negativnih ocen in pričakovanj osebnega finančnega stanja). Finančno stanje se je torej v letu 2021 občutneje popravilo in je trenutno na pozitivni strani. Indeks osebne potrošnje je v enakem obdobju lani znašal v povprečju -34, medtem ko je letos za polovico višje, to je -17 (indeks je izračunan kot razlika med deležem pozitivnih in negativnih ocen trenutnega in pričakovanega obsega osebne potrošnje). Tudi ta indeks je torej v letu 2021 občutno boljši, a za razliko od indeksa finančnega stanja, še vedno na negativni strani.

Skupna realizirana in izražena namera cepljenja dosegla 73%

Delež že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili, je tokrat, v primerjavi z dvema tednoma nazaj, zrasel za dve odstotni točki. Seštevek vseh tako znaša 73%. K temu je prispeval predvsem višji delež cepljenih (66%), prav tako je tokrat nekoliko več takih, ki bi se zagotovo cepili (4%), manj pa je teh, ki bi se verjetno cepili (3%, pred dvema tednoma 6%). Delež anketirancev, ki se verjetno ne bodo cepili je tokrat nekoliko nižji (9%, pred dvema tednoma 13%),  je pa po drugi strani zopet zrasel delež teh, ki se zagotovo ne bi cepili (18%, pred dvema tednoma 16%). Maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let je tako tokrat nekoliko nižja, oziroma je padla na 82%, minimalna dosegljiva stopnja precepljenosti pa je po drugi strani tokrat nekoliko višja, oziroma je dosegla 76%.

###

Dostop do podatkov

Povzetki meritev, grafični prikazi in vsa pretekla sporočila za javnost so na voljo na povezavi:

https://www.valicon.net/sl/novanormalnost/

###

Navajanje vira

Pri navajanju vira prosim navedite (priporočena oblika navajanja vira):

»Vir: Raziskava #Novanormalnost, 1.-3. oktober 2021, n=523; Valicon.«

###

Metodološki podatki

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.

###

O družbi Valicon

Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.

###

Več informacij

PR Valicon d.o.o.

12. 10. 2021

Avtor

Uredništvo