11. julija bodo minila tri desetletja od enega največjih zločinov proti človeštvu na evropskih tleh, genocida v Srebrenici. Tragičnih dogodkov, v katerih je v samo nekaj dneh umrlo 8372 Bošnjakov iz zahodnega dela Bosne in Hercegovine, se bomo v Sloveniji spominjali skozi obsežen program dogodkov in aktivnosti, ki jih v sodelovanju s partnerji iz vse Slovenije in Bosne in Hercegovine pripravljamo v okviru spominskega programa 8372 živih spominov.

Ljubljana, 10. januar 2024 – 11. julija bodo minila tri desetletja od enega največjih zločinov proti človeštvu na evropskih tleh, genocida v Srebrenici. Tragičnih dogodkov, v katerih je v samo nekaj dneh umrlo 8372 Bošnjakov iz zahodnega dela Bosne in Hercegovine, se bomo v Sloveniji spominjali skozi obsežen program dogodkov in aktivnosti, ki jih v sodelovanju s partnerji iz vse Slovenije in Bosne in Hercegovine pripravljamo v okviru spominskega programa 8372 živih spominov.

Odprtje spominskega programa predstavlja prvi podkast iz serije tematskih podkastov, v katerih bo novinarka mag. Nataša Briški v pogovorih z uveljavljenimi poznavalci in strokovnjaki srebreniški genocid osvetlila z različnih plati. V prvem podkastu, ki bo objavljen 11. januarja, bosta njena gosta politologa Jovana Mihajlović Trbovc in dr. Faris Kočan. V pogovoru bosta spomnila na ozadje genocida, dogodke, ki so privedli do genocida, in razmišljala o tem, kakšne posledice je imel srebreniški genocid v mednarodno-pravnem okolju in česa nas je (sploh) naučil. 22. januarja bo v Cankarjevem domu odprtje razstave časopisnih naslovnic in izrezkov iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska. Kustos razstave je novinar in urednik dr. Ali Žerdin. Razstava, ki nosi naslov Vesti, ki niso zbudile vesti, ponuja pretresljiv vpogled v novinarsko pokrivanje ene največjih človeških tragedij po drugi svetovni vojni in prikazuje, kako so novice o teh dogodkih pronicale v javnost – in kako je kljub temu svet ostal nemočen pred bližajočo se katastrofo.

Odprtja razstave se bodo udeležili tudi gostje iz Bosne in Hercegovine, med njimi Fikret Alić, čigar podoba na naslovnici revije Times iz leta 1992, ko je koncentracijsko taborišče v okolici bosanskega Prijedora odkril novinar časnika Newsday Roy Gutman, je postala simbol vojne v Bosni in Hercegovini ter simbol nasilja enot Ratka Mladića nad civilisti.

V sklopu odprtja razstave bo potekal tudi pogovor, v katerem bo dr. Ali Žerdin gostil Fikreta Alića, dr. Muja Begića, raziskovalca z izjemnimi zaslugami za odkritje množičnega grobišča Tomašica, ter Nado Kronja-Stanič, pričo novinarskega poročanja o zločinih v Prijedoru. Osvetlili bodo začetke vojne v Bosni in Hercegovini ter opozorila mednarodne skupnosti, ki so ostala neslišana.

V sodelovanju s Spominskim centrom Srebrenica in Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije je nastala razstava, ki bo aprila na ogled v Muzeju novejše in zgodovine Slovenije. Na njej bodo na ogled video pričevanja preživelih, ki so svoj novi dom ustvarili v Sloveniji, razstavljeni pa bodo tudi njihovi osebni predmeti iz časa srebreniškega genocida.

Spominski program bo sklenjen s spominsko slovesnostjo v prvih dneh julija, s katero se bo pod pokroviteljstvom predsednice Nataše Pirc Musar Slovenija tudi uradno poklonila spominu žrtvam srebreniškega zločina.

Celoten spominski program je objavljen na naši spletni strani.

Spominski program 8372 živih spominov ob 30. obletnici genocida v Srebrenici poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

VIR: SREBRENICA.SI