Analitiki Mednarodne agencije za energijo IEA napovedujejo, da se bo svetovno povpraševanje po električni energiji do leta 2027 v povprečju povečalo za štiri odstotke, in sicer na račun povečane porabe v industriji, pa tudi večjih potreb za ogrevanje in hlajenje, elektrifikacije prometa in naraščanja števila podatkovnih centrov.

Avtor: Brane Janjič

Svetovno povpraševanje po električni energiji se je lani povečalo za 4,3 odstotka, približno 4-odstotna rast pa naj bi se po zadnjih napovedih analitikov IEA nadaljevala tudi v naslednjih treh letih. Tako naj bi se svetovna poraba električne energije v tem obdobju povečala za 3.500 TWh, predvsem na račun rasti povpraševanja na Kitajskem, v Indiji in jugovzhodni Aziji, ki naj bi k tej globalni rasti prispevale kar 85 odstotkov. Več kot polovica globalne rasti povpraševanja je že v letu 2024 pripadlo Kitajski, povpraševanje v tej državi pa naj bi do leta 2027 še naprej naraščalo, in sicer s 6-odstotno letno stopnjo. Podobno oziroma celo nekoliko višjo rast naj bi v naslednjih treh letih zabeležili tudi v Indiji, poraba električne energije pa narašča tudi v drugih jugovzhodnih azijskih državah. 

Kitajska pospešeno elektrificira svojo industrijo

Proces elektrifikacije na Kitajskem, kjer je delež električne energije v končni rabi energije že 28-odstoten, je občutno hitrejši kot v ZDA (22 odstotkov) ali v EU (21 odstotkov), pri čemer se je poraba električne energije na Kitajskem lani v primerjavi z letom prej povečala za 7 odstotkov, kot rečeno pa naj bi tudi v naslednjem obdobju naraščala z vsaj 6-odstotno letno stopnjo. Večino rasti gre pripisati povečani porabi v industrijskem sektorju, kjer poleg tradicionalnih energetsko intenzivnih sektorjev pomembno vlogo igra tudi hitro rastoča in električno intenzivna proizvodnja sončnih kolektorjev, baterij, električnih vozil in pripadajočih materialov, rast porabe pa spodbujajo tudi naraščajoče potrebe za napajanje klimatskih naprav, polnilnih postaj za električna vozila, podatkovnih centrov in zmogljivih komunikacijskih omrežij. Tako naj bi se po ocenah samo poraba elektrike v kitajskih podatkovnih centrih, ki so lani za napajanje in delo porabili kar 100 TWh električne energije, do leta 2027 podvojila ter tako prispevala že 6 odstotkov k celotni rasti porabe električne energije na Kitajskem.

Poraba naj bi postopoma naraščala tudi v razvitih državah

Čeprav je poraba električne energije v razvitih državah lani ostala na ravni porabe leta 2021, naj bi v naslednjem triletnem obdobju vendarle postopoma naraščala in k svetovni rasti prispevala 15-odstotni delež. V ZDA, ki so za Kitajsko drugi največji porabnik električne energije na svetu, so  po 1,8-odstotnem padcu porabe v letu 2023 lani znova zabeležili 2-odstotno rast povpraševanja, in podoben trend naj bi se po zaslugi oživitve nekaterih gospodarskih dejavnosti in naraščanja števila podatkov centrov, pa tudi porabe v gospodinjstvih, nadaljeval tudi v naslednjih treh letih.
Analitiki IEA napovedujejo postopno rast porabe električne energije tudi v EU, ki se je v letih 2022 in 2023 zmanjšala za 3 odstotke, čeprav naj do leta 2027 še ne bi dosegla ravni iz leta 2021 oziroma obdobja pred energetsko krizo. Temu gre pripisati tudi dejstvo, da cene električne energije za energetsko intenzivno industrijo v EU, kljub občutnemu zmanjšanju v primerjavi z rekordno visokimi cenami v letu 2022 in v začetku leta 2023, še vedno ostajajo visoke oziroma v povprečju dvakrat višje kot v ZDA in za polovico višje kot na Kitajskem.

Večino rasti porabe naj bi pokrili z nizkoogljičnimi viri

Večino globalnih potreb po dodatni električni energiji oziroma 95 odstotkov naj bi pokrili s proizvodnjo iz sončnih, vetrnih in hidroelektrarn, ki naj bi letos k skupni svetovni proizvodnji prispevale že več kot tretjino vse električne energije. Sončne elektrarne so lani na svetovni ravni proizvedle že več kot 2.000 TWh in tako med proizvodnimi viri dosegle 7-odstotni delež. V naslednjih treh letih naj bi proizvodnja iz sončnih elektrarn še naprej naraščala, in sicer naj bi iz njih proizvedli okoli 600 dodatnih TWh na leto. V navedenem obdobju naj bi naraščala tudi proizvodnja iz vetrnih elektrarn, ki naj bi pokrili tretjino naraščajočih potreb po električni energiji. Pomemben delež k pokrivanju naraščajočega globalnega povpraševanja po električni energiji pa naj bi prispevale tudi jedrske elektrarne, ki naj bi letos na globalni ravni dosegle nove rekordne proizvodne rezultate, saj se krepi proizvodnja iz francoskih nukleark, postopoma se v omrežje nazaj priklapljajo tudi japonske jedrske elektrarne, napovedan pa je tudi zagon nekaterih novih na Kitajskem, v Indiji, Koreji in nekaterih drugih državah.

VIR: Naš stik