Med 26. in 29. marcem 2025 v Gornji Radgoni poteka 34. mednarodni sejem graditeljstva MEGRA 2025, ki ga programsko in vsebinsko ob glavnem organizatorju Pomurskem sejmu soorganizira Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS (ZGIGM).

Med 26. in 29. marcem 2025 v Gornji Radgoni poteka 34. mednarodni sejem graditeljstva MEGRA 2025, ki ga programsko in vsebinsko ob glavnem organizatorju Pomurskem sejmu soorganizira Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS (ZGIGM). Tudi letošnja MEGRA 2025 poteka v znamenju zelenega prehoda in sanacije posledic naravnih ujm. V strokovnem smislu predstavlja sejem  praznik graditeljstva, hkrati pa je tudi prikaz realnega stanja v slovenskem gradbeništvu, ki potrebuje dolgoročno strategijo financiranja javne infrastrukture in izobraževanja za graditeljske poklice. Le tako bomo lahko obdržali in razvijali podjetja, ki so usposobljena za izvedbo najzahtevnejših gradbenih projektov. Glavni cilj slovenskega graditeljstva in gospodarstva mora biti v obvladovanju slovenskega gradbenega trga z lastnim znanjem in izvajalci. Zavedati se je treba, da so slovenska gradbena podjetja in industrija gradbenih materialov prav gotovo cenejši kot vsako tuje podjetje, saj vračajo večino svojega zaslužka nazaj v slovenski proračun. 

Na otvoritvi sejma, ki ga je svečano odprl minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, sta tako generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal kot direktor GZS-ZGIGM mag. Gregor Ficko opozorila na številna odprta vprašanja, na katere gradbeništvo kot ena najbolj propulzivnih gospodarskih panog že vrsto let opozarja pristojne državne institucije. Še posebej je bila izražena bojazen zaradi nekaterih indicev ohlajanja, do katerih je prišlo v lanskem letu, in se kažejo v težavah pri izvajanju velikih projektov. Zaradi odprtih vprašanj, vezanih na odpravo posledic po poplavah, na geopolitične razmere v svetu, kot so zagon oboroževalne industrije v Evropi, gospodarska vojna med ZDA in EU, ter na posamezne dejavnosti v javnem sektorju je nemogoče napovedati, kakšno bo črpanje proračuna za letošnje in prihodnje leto na investicijskih transferjih. Tudi številna druga vprašanja, povezana s kadri, socialnim dialogom, paritetnim skladom, digitalizacijo panoge, predvsem pa s samim statusom gradbeništva, ki so že poldrugo desetletje na dnevnem redu, žal pa zaradi pasivnosti države še vedno nerešena, so za samo gradbeništvo zelo pomembna. Zato jih je potrebno proaktivno reševati v vzajemnem odnosu z državo.

Pred svečano otvoritvijo sejma je pod moderatorstvom Slavka Bobovnika potekala okrogla miza z naslovom Gradbeništvo na razpotju: kje smo in kam gremo, na kateri so sodelovali državni sekretar Miran Gajšek (MNVP), Marjan Pipenbaher (Ponting/PCE), Ožbej Marc (Kolektor CPG), Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev pri OZS, Črtomir Remec, direktor SSRS in predsednik IZS, ter Boris Sapač (Pomgrad). Uvodoma je Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, predstavil ekonomske trende v gradbeništvu v zadnjih letih, vključno s projekcijo stanja panoge v naslednjih letih. Pogovor na okrogli mizi je načel številna odprta vprašanja, ki ta trenutek tarejo gradbeno gospodarstvo. Med drugim so sogovorniki razpravljali tudi o vprašanju insolventnosti v gradbeni panogi, ki narašča od druge polovice leta 2024, ter stanju gradbene projektive. Izpostavili so nujnost digitalizacije gradbeništva ter se dotaknili pereče kadrovske problematike. Gradbeniki pri iskanju kadrov še vedno pretežno ciljajo na balkanski bazen, se pa ozirajo tudi za azijskimi delavci. Vpis na srednje, višje strokovne in univerzitetne ustanove s področja gradbeništva se je v zadnjih treh letih precej povečal, najbolj lani, ko so fakultete prejele za več kot 10 % večji priliv vpisnih prijav, srednje šole pa so popolnoma zasedene. Sogovorniki so ob tem izrazili nezadovoljstvo s stanjem socialnega dialoga v gradbeni panogi, predvsem z reševanjem vprašanja ustanovitve paritetnega sklada in posebnega direktorata za gradbeništvo v okviru gospodarskega ministrstva. Tudi ocena dela državnih organov pri reševanju težav gradbincev ni bila najboljša. Opozorili so, da so gradbinci razpeti kar med tri ministrstva.

Glavni poudarek letošnje MEGRE 2025 bo, kot zadnja tri leta, na mladih, ki bodo nosilci gradbene panoge v prihodnosti. Že četrto leto zapored bo s strani GZS-ZGIGM in Pomurske gospodarske zbornice organiziran Izobraževalni in karierni dan slovenskega gradbeništva, kjer pričakujejo številne osnovnošolce, dijake in študente gradbeništva. Tudi letos bodo pripravljena številna predavanja strokovnjakov, zabavni del petkovega dne pa bo tvoril tradicionalni kviz Lepo je biti gradbenik, ki ga bo vodil znani slovenski raper Six-Pack-Čukur. Pomanjkanje najrazličnejših poklicnih profilov je že leta v gradbeništvu velik problem. Kriza zaradi pomanjkanja klasičnih gradbenih poklicev se na vseh izobraževalnih nivojih, od zidarjev, tesarjev, železokrivcev do gradbenih tehnikov in inženirjev, vsako leto poglablja. Že podatek, da bo v naslednjih desetih letih pogoje za upokojitev izpolnilo okrog 2.500 licenciranih gradbenih inženirjev, na obeh slovenskih gradbenih fakultetah pa letno diplomira med 50 in 60 študentov, je dovolj zgovoren, še bolj pa zaskrbljujoč. Zato je organizacija izobraževalnega in kariernega dneva slovenskega gradbeništva, na katerem bodo mladim, ki so ta trenutek pred odločitvijo o svoji poklicni odločitvi, predstavljene vse izobraževalne ustanove v Sloveniji, ki se ukvarjajo z gradbeništvom - od srednjih, višjih do visokih šol in fakultet, obenem se bodo v Ulici gradbenih obrti lahko seznanili z največjimi slovenskimi gradbenimi podjetji, s poklici v gradbeništvu ter možnostmi zaposlitve, od gradbenega tehnika do licenciranega inženirja. Predstavljene bodo tudi najsodobnejše digitalne tehnologije, ki si v gradbeništvu vse hitreje utirajo pot in so za mlado generacijo vedno bolj privlačne.

Dodatne informacije: mag. Gregor Ficko, direktor GZS-ZGIGM, gregor.ficko@gzs.si