V okviru sejma KOMOT je danes potekal regijski strokovni posvet z okroglo mizo “Inovacije v komunalni dejavnosti – regijsko partnerstvo za čisto okolje”, ki sta ga pripravila Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Inštitut za strateške rešitve (ISR).

Celje, 9. april 2025 -  V okviru sejma KOMOT je danes potekal regijski strokovni posvet z okroglo mizo “Inovacije v komunalni dejavnosti – regijsko partnerstvo za čisto okolje”, ki sta ga pripravila Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Inštitut za strateške rešitve (ISR). Dogodek je na enem mestu zbral predstavnike občin, komunalnih podjetij in strokovnih združenj iz držav regije Adriatik, ki se pri vsakodnevnem delu soočajo z vprašanjem, kako v lokalnem okolju uresničiti zeleni prehod. Razprava se je dotaknila tako konkretnih omejitev, s katerimi se spopadajo občine, kot tudi orodij in priložnosti, ki so jim vendarle na voljo.

Konferenco je z uvodnim nagovorom odprl mag. Janko Širec, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije. Ob tej priložnosti je poudaril, da so prav tovrstni dogodki ključni za izmenjavo izkušenj, krepitev sodelovanja in skupno iskanje poti naprej. “Skupaj bomo iskali rešitve in priložnosti za komunalno dejavnost v naših državah,” je dejal ter dodal, da je odprt dialog med regijskimi partnerji eden od temeljev za uspešno soočanje z izzivi, ki jih prinašajo okoljske spremembe, tehnološki prehodi in zahteve po večji učinkovitosti.

Med predstavljenimi možnostmi za uresničevanje zelenih projektov je bil pregled finančnih instrumentov SID banke, ki ga je podal Gašper Jež, specialist za neposredno financiranje. SID banka dopolnjuje trg tam, kjer komercialni viri financiranja niso zadostni, zlasti pri dolgoročnih javnih investicijah, ki so za zasebni sektor, v luči zaostrenih gospodarskih razmer, pogosto preveč tvegane ali zahtevne. “Naš cilj ni ustvarjanje dobička, temveč podpora izgradnji javne infrastrukture,” je dejal Jež. Omogoča različne oblike financiranja: neposredna posojila iz lastnih virov, sofinanciranje v sodelovanju s komercialnimi bankami, državne finančne instrumente ter upravljanje evropskih sredstev v okviru t.i. Sklada skladov. SID ponuja posojila brez zahteve po zavarovanju, z ročnostmi do 25 let in možnostjo večletnega moratorija na odplačilo glavnice. 

Občine in komunalna podjetja lahko s pomočjo SID banke financirajo posodobitve vodovodne in kanalizacijske infrastrukture, nadgradnjo sistemov ravnanja z odpadki, energetske prenove javnih objektov ter uvajanje digitalnih rešitev v komunalne storitve. Višina financiranja se začne pri 50.000 evrih, pri čemer je lahko del sredstev nepovraten, na primer za pokritje DDV.

Ne gre le za to, ali so sredstva na voljo, vprašanje je, kako jih uporabiti. Preveč projektov obstane na papirju, ker ni ustreznih kadrov ali priprave, pravi Jež. Zato SID banka poleg financiranja ponuja tudi svetovalno podporo in orodja za oblikovanje projektov. Ključno je le, da so projekti ekonomsko in tehnično izvedljivi.

Brez medregionalnega sodelovanja, evropski milijoni niso rešitev

Strokovni posvet je z evropsko noto uvedel direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun, ki je izpostavil pomen medregionalnega sodelovanja za uspešen zeleni prehod. “Evropska unija je skozi desetletja pokazala, da se članstvo ne meri le po političnih kriterijih, temveč tudi po tem, ali države vzpostavijo odporne, vključujoče in trajnostne sisteme, ki ljudem prinašajo oprijemljive koristi.” Po njegovih besedah so ravno komunalne storitve eden najneposrednejših stikov med državo in državljani, kjer imajo inovacije in sodelovanje največji potencial za preobrazbo.

Načrt za rast za Zahodni Balkan, ki ga je predstavila Evropska komisija, zajema sveženj v vrednosti 6 milijard evrov, ki naj bi spodbudil približevanje regije enotnemu trgu EU in podprl ključne reforme. Približno 37 odstotkov sredstev je namenjenih za ukrepe, povezane s podnebjem in zelenim prehodom, še manj pa za krožno gospodarstvo. “Vsa sredstva so dobrodošla, vendar niso zadostna za naše potrebe,” meni Dragan Kelečević, predsednik skupščine Združenja vodovodov Republike Srbske. Po njegovih besedah bi bilo treba več pozornosti nameniti lokalni vodni infrastrukturi, ki se že zdaj sooča s posledicami podnebnih sprememb. Na njegove besede se je navezal tudi Dalibor Joknić, sekretar Združenja za komunalne dejavnosti pri Gospodarski zbornici Srbije. Tudi po njegovem mnenju 37 odstotkov sredstev ne zadošča glede na obseg izzivov. “Mi se trenutno ukvarjamo z osnovnimi stvarmi, medtem ko evropski načrti govorijo o nadgradnji. Načeloma sredstva obstajajo, a jih je treba spodbuditi z jasnejšimi mehanizmi.”

Slovenija ima po besedah Sebastijana Zupanca, direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, kot nekdanji del skupne države priložnost v odnosu do držav regije, ne le zaradi geografske bližine, temveč predvsem zaradi znanja, ki ga je pridobila skozi lasten prehod v sistem evropskega financiranja. “Ko smo prvič dobili dostop do evropskih sredstev, smo jih hitro porabili, a nato ugotovili, da ta denar ni darilo, temveč obveza. Vsak projekt mora imeti jasno zasnovano amortizacijo, dolgoročno vzdržnost in vizijo, sicer se težave hitro začnejo ponavljati,” je dejal. Ob tem je poudaril tudi pomen vloge lokalnih komunalnih podjetij, ki po njegovem mnenju ne smejo biti le izvajalci zadnje faze, temveč ključni partnerji v celotnem investicijskem ciklu. “Ko projekt izvaja občina skupaj s svojim komunalnim podjetjem, je večja verjetnost, da bo izvedba uspešna, tveganja pa bistveno manjša. To je model, ki se je pri nas izkazal za učinkovitega in ki ga je smiselno prenesti tudi v regijo.”

Na vprašanje, kje so po njegovih izkušnjah največje ovire za prehod iz linearnega v krožni model ravnanja z odpadki, je Ratko Pavićević, pomočnik izvršnega direktorja za tehnično-operativne naloge pri podjetju Deponija d.o.o., odgovoril neposredno iz perspektive prakse. “Črna gora je majhna država z velikimi izzivi na področju ravnanja z odpadki, reciklaže in vzpostavljanja krožnega gospodarstva. Trenutno imamo zgolj dve sanitarni odlagališči, večina komunalnih odpadkov pa še vedno konča na običajnih odlagališčih. Čakamo nov zakon, a že zdaj je jasno, da bo prehod brez celostne podpore zelo težak,” je dejal. Kot je pojasnil, ima njihovo podjetje v Podgorici reciklažni center a zaradi pomanjkanja lokalnih obdelovalnih kapacitet vse te surovine zapustijo državo. “To je realnost, v kateri delamo. Vzpostavitev infrastrukture je dolg proces, a brez nje bomo še naprej ostali v modelu, kjer zbiramo, odvažamo in odlagamo, namesto da bi ustvarjali lokalno vrednost iz odpadkov.”

https://isr.si

https://theadriatic.si

VIR: ISR