V Zavodu Celeia Celje so s partnerji izvedli druge Dneve dizajna Celje (DDC). Na 20-ih dogodkih v prostoru začasne rabe GT8 in pred njim se je predstavilo 26 celjskih in slovenskih oblikovalk in oblikovalcev, na modni reviji Čarobnost mestnih trgov pa je svojimi blagovnimi znamkami, storitvami in ustvarjalnostjo, sodelovalo 30 mestnih ponudnikov in celjskih ustvarjalcev.

V Zavodu Celeia Celje so s partnerji izvedli druge Dneve dizajna Celje (DDC). Na 20-ih dogodkih v prostoru začasne rabe GT8 in pred njim se je predstavilo 26 celjskih in slovenskih oblikovalk in oblikovalcev, na modni reviji Čarobnost mestnih trgov pa je svojimi blagovnimi znamkami, storitvami in ustvarjalnostjo, sodelovalo 30 mestnih ponudnikov in celjskih ustvarjalcev.

Letošnji Dnevi dizajna Celje so se z 20-imi vsebinsko različnimi dogodki izkazali kot platforma za izpostavljanje dizajna kot orodja za oblikovanje vsakdanjega življenja in skupnega prostora ter kot srečališče oblikovalk in oblikovalcev, ki so prostor začasne rabe GT8 ter kiosk K67 izkoristili za lastne predstavitve in izmenjavo znanj, izkušenj in idej. V petih dneh se je s svojimi blagovnimi znamkami predstavilo 26 celjskih in slovenskih oblikovalk in oblikovalcev, nekaj jih je sodelovalo tudi pri izvedbi šestih delavnic. Na ogled so bili štirje dokumentarni filmi na temo dizajna, potekali pa sta tudi dve okrogli mizi. Na prvi, s katero so se začeli celjski dnevi dizajna so sodelovali: Maja Godec z Mestne občine Celje, Urška Todosovska Šmajdek iz Fotohiše Pelikan (Muzej novejše zgodovine Celje), Anže Koren, arhitekt ter Eva Popit, oblikovalka vizualnih komunikacij. Gostje ne okrogli mizi z naslovom Dizajn in vsakdan pa so bili: slikar Tomaž Milač, Miha Peperko, arhitekt in oblikovalec, Gašper Puhan, diplomirani oblikovalec na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in lastnik ter solastnik več družb med drugim GeoEnergetika, Galerija okusov in Teden restavracij ter Maja Štamol Droljc, modna oblikovalka. Del programa Dnevi dizajna Celje je bila tudi modna revija Čarobnost mestnih trgov, na kateri je s svojimi blagovnimi znamkami, storitvami in ustvarjalnostjo, sodelovalo 30 mestnih ponudnikov in celjskih ustvarjalcev.

"Sodelujoči ustvarjalci in ustvarjalke so izrazili navdušenje, da lahko svoje delo predstavijo tudi skupnosti v kateri večina izmed njih tudi deluje. Dnevi dizajna Celje so po njihovem mnenju super projekt, ki kaže na naraščajočo pomembnost lokalnega oblikovanja in ustvarjalnosti. Pohvalili so organizacijo, vizualno podobo, kakovost projekta in odprtost za dialog ter sodelovanje. Posebej dobro so bili sprejeti praktični prikazi in delavnice ter možnost medsebojnega mreženja. Slednjega, predvsem medsektorskega, si želijo tudi v prihodnje," je po zaključku dogajanja vtise sodelujočih povzela Špela Strašek (Boho headwear), koordinatorica programa Dnevov dizajna Celje in nosilka klobučarstva v slovenskem Registru nesnovne kulturne dediščine.

Brezplačni dogodki, ki so potekali v prostoru začasne rabe GT8 in na trgu pred njim, niso povezali le sodelujočih, ampak povečali dostopnost kulturnih dobrin in k obisku privabili tudi obiskovalce vseh generacij. Obenem je petdnevno dogajanje na Glavni trg prineslo živahen urbani utrip ter imelo pozitivne učinke tudi na gospodarski sektor na njem. "Kot nekdo, ki že dolga leta ustvarja in deluje v mestnem jedru, z veseljem spremljam dogodke, kot so Dnevi dizajna Celje. Takšni trenutki mestu prinesejo nekaj več - ne gre le za zanimivo dogajanje, ampak za priložnost, da se povežemo, da mesto zadiha v drugačnem ritmu in da se med ljudmi zgodi nekaj pristnega. Oblikovanje ni stvar, ki bi jo zaprli v razstavni prostor. Je povsod - v kozarcu limonade, na stolu na ulici, v vsakodnevnih detajlih, ki jih morda ne opazimo takoj. Zato mi je še posebej blizu, ko se tak dogodek preseli na ulice in med ljudi, kjer dizajn dobi pravi smisel. Veseli me, da Celje postaja prostor, kjer ustvarjalnost ne ostane na papirju, ampak se začne čutiti - v odnosih, v prostoru in v načinu, kako skupaj živimo mesto. Dogodki, kot so Dnevi dizajna, so torej pomembni tudi zato, ker povezujejo - nas, ki tu delamo, domačine, obiskovalce. Upam, da se takšne zgodbe v Celju ne bodo dogajale le občasno, ampak da bodo postale dokaj pogosta stalnica," je povedal Marcel Koštomaj iz kavarne Oaza 2.0, ki se nahaja na Glavnem trgu.

V Zavodu Celeia Celje ocenjujejo, da so uspešno povezali kreativni in gospodarski sektor ter naredili pomemben korak naprej v promociji oblikovanja v skupnosti in regiji.

VIR: Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje