Deželno sodišče v Eisenstadtu je ugodilo skoraj vsem ključnim zahtevkom stečajnega upravitelja družbe BIA Separations GmbH proti slovenski družbi Sartorius BIA Separations d.o.o.

Deželno sodišče v Eisenstadtu je ugodilo skoraj vsem ključnim zahtevkom stečajnega upravitelja družbe BIA Separations GmbH proti slovenski družbi Sartorius BIA Separations d.o.o. Sodba potrjuje, da so bile ključne pogodbe med avstrijskim in slovenskim podjetjem – na podlagi katerih je slednje zatrjevalo lastništvo dragocenih pravic intelektualne lastnine in ekskluzivno pravico do distribucije – pravno nične, saj so temeljile na ponarejenih dokumentih, naknadno ustvarjenih aneksih in zavestni zlorabi pooblastil. Po ugotovitvah sodišča so bili poskusi prenosa vrednosti iz insolventne družbe v drugo pravno osebo izvedeni mimo nadzornih organov, retroaktivno in z namenom prikrivanja dejanskega stanja.

Sodišče je ugotovilo, da je slovenska družba Sartorius BIA Separations d.o.o. uveljavljala lastništvo nad intelektualno lastnino avstrijske BIA Separations GmbH in zahtevala ekskluzivne pravice do distribucije na podlagi pogodbenih razmerij, ki niso nikoli obstajala na zakonit način. Ključna pogodba o sodelovanju in več aneksov, ki naj bi te pravice formalizirali, so bili  nični. Poleg tega je sodišče razsodilo, da je slovenska družba neupravičeno prejela dve finančni nakazili v skupni višini 1,2  milijona evrov (v letih 2014 in 2015).

Sartorius BIA Separations mora razkriti tudi vse prihodke, ustvarjene s prodajo tehnologije CIM® v tujini (z izjemo Slovenije), ter poročati o vseh prenosih pravic intelektualne lastnine, pripisanih slovenski družbi od leta 2007 naprej.

Sodba navaja, da so revizorji že leta 2012 opozorili na neskladja glede lastništva patentov. Takrat sta  Matej Penca in Aleš Štrancar  poskušala prikriti nepravilnosti s spremembo vsebine pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine – pri tem pa sta ohranila prvotni datum, da bi ustvarila vtis, da je pogodba v takšni obliki obstajala od začetka. Po mnenju sodišča se je vodstvo zavedalo, da gre za ponaredek, s katerim so želeli retroaktivno odvzeti BIA Separations GmbH lastništvo intelektualne lastnine in jo s tem finančno oslabiti. V nadaljevanju sta Štrancar in  Penca med letoma 2013 in 2015 oblikovala pogodbo o sodelovanju, datirano z 18. 10. 2007, ter jo med leti 2007 in 2015  dopolnjevala z aneksi. Dokumenti so navajali letne plačilne obveznosti do slovenske družbe, pri čemer  niso bili nikoli potrjeni s strani nadzornega sveta ali skupščine.

Sodišče je ugotovilo, da je šlo za načrtno ustvarjanje in antidatiranje pogodb brez vednosti družbenikov, kar pomeni grobo kršitev pravne varnosti in poslovnih običajev – tako po avstrijskem kot po slovenskem pravu. Omenjene pogodbe so bile sklenjene ali  naknadno spremenjene brez označb sprememb, z lažnim prikazovanjem pravne kontinuitete, in sklepane mimo organov, ki bi morali to odobriti. Takšno ravnanje je sodišče označilo kot nepošteno in nezakonito, zato so bili pogodba o sodelovanju, njeni aneksi ter prirejena pogodba o prenosu pravic razglašeni za neveljavne in nične – zaradi tajnega in usklajenega ravnanja vpletenih, zlorabe pooblastil ter škodljivega poslovanja z lastno družbo.

»To je pomembna zmaga. Sodba jasno potrjuje, da pravna podlaga za lastništvo intelektualne lastnine, ki jo je uveljavljala slovenska družba Sartorius BIA Separations d.o.o., nikoli ni obstajala. Naš cilj ni bil ustvarjati konflikt, temveč zaščititi pravice vseh, ki so v dobri veri sodelovali z družbo, ter zagotoviti preglednost pri pogodbah z velikimi pravnimi in finančnimi posledicami. To je tudi pomembno sporočilo, da poskusi prikritega uveljavljanja vrednosti brez zakonite osnove ne morejo obstati,« je povedal Michael Wagner, stečajni upravitelj družbe BIA Separations GmbH.

Sodba potrjuje ničnost več domnevno ključnih dogovorov med strankama, ki so predstavljali podlago za domnevno lastništvo intelektualne lastnine s strani slovenske družbe Sartorius BIA Separations d.o.o. Delna sodba še ni pravnomočna, sodišče pa bo v naslednji fazi postopka odločalo o finančnih posledicah teh dejanj. 

VIR: Propiar