2.-4.10.2025 Muzej za arhitekturo in oblikovanje, domačija pr’ Lenart na Belem

Festival Razpoka je namenjen vsem, ki nas veselijo stare hiše in nove ideje. Lastniki starih hiš in navdušenci nad sonaravno gradnjo, vizionarski arhitekti in angažirani konservatorji, zanesenjaški ekologi in navdihnjeni gradbeniki, idealistični študentje in viharniški teoretiki: Razpoka je festival za nas. Je prvi festival, namenjen prenovi in trajnostnemu bivanju v Sloveniji. Nadaljuje in razširja zamisli, ki jih že od leta 2021 zastopa stičišče Kajža.

Prilagojena ponovna uporaba in prenova obstoječih stavb predstavljata najbolj zeleno alternativo za razvoj grajenega okolja v prihodnosti. V Sloveniji se, tako kot drugje po Evropi, srečujemo z veliko količino obstoječega stavbnega fonda, ki pa je iz tega ali onega razloga zapuščen in propada. Na drugi strani v mestih vlada stanovanjska kriza, gradbena industrija pa vse močneje prispeva k onesnaževanju in podnebnim spremembam. 

Festival Razpoka ni nišni festival. Vključevanja dediščine v sodobni vsakdan nima zgolj za obstransko zanimanje peščice posameznikov, pač pa za ekološko in družbeno nujo ter enega izmed vitalnih elementov polnokrvnega človeškega bivanja na svetu. Zato širi spekter pomena prenove in jo poskuša razumeti v najširšem smislu: kot celovito prakso med umetnostjo, teorijo, arhitekturo, naravovarstvom, zakonodajo in gospodarstvom. Osrednja festivalska gosta, umetnik Augustas Serapinas ter arhitektka in dediščinska strokovnjakinja Silke Langenberg, v svojih predavanjih osvetljujeta njuni navdihujoči praksi, s katerima vsak na svoj način poglabljata razumevanje pojmov ohranjanja, zapuščanja in preobrazbe. 

Skrbno sestavljen program predstavlja nekatere izmed izstopajočih slovenskih prenov individualnih hiš in večjih objektov v zadnjih letih. Okrogle mize razpirajo težavne teme sodelovanja med strokami, neustreznih pristopov k prenovi, zakonodaje in degradacije dediščine. Posebno pozornost smo posvetili celoviti izkušnji festivala, ki navdihuje spoštovanje in skupnost tudi skozi spremljevalni program. 

PROGRAM FESTIVALA

___

Četrtek, 2. oktober 2025, MAO

13:00 – delavnica izdelave lesenih žlic

Potrebne so predhodne prijave. Število mest je omejeno. Delavnica je primerna za starejše od 14 let. Vodi Nika Ajdovec – Tishlerka

16:00 – uvodni pozdrav ter predstavitev festivala in Kajže

16:15 – 3x dobra prenova

Kratke predstavitve treh primerov dobre prakse, ki so bile v zadnjih letih izvedene v Sloveniji. Avtorji spregovorijo o situaciji prej in potem, o procesu prenove ter o razmerju investitor-arhitekt-konservator-lokalna skupnost. Po predstavitvah sledi kratka razprava.

Predstavljeni primeri: Bratuševa domačija (Abiro), Fichtenauova hiša (Arrea), Finžgarjeva vila (Mima Suhadolc)

17:30 – odmor

18:00 – Augustas Serapinas: Med uničenjem in vzdrževanjem

Litvanski umetnik, katerega dela so razstavljena v zbirkah Pinakothek der Moderne v Münchnu, Muzeju sodobne umetnosti v Antwerpnu, galerije Tate in Centra Pompidou, bo spregovoril o svoji umetniški obravnavi nepremične dediščine in njene snovnosti.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku

19:00 – Dediščina in stanovanjska kriza

okrogla miza, vodi Tinkara Ličen

V mestih stanovanjska kriza in rast cen, na podeželju pomanjkanje infrastrukture in stihijski urbanizem. Kaj pomeni apetit mesta po podeželju, kaj obratno, in s kakšnimi ukrepi bi lahko spodbujali odgovorno prenovo propadajočih objektov na nekdanjih agrarnih površinah?

Sodelujoči: Srđan Nađ, Mitja Zorc, Katra Špacapan

20:00 – Lahka večerja

večerjo pripravlja Društvo žena in deklet Ljubljana Moste-Polje. Zaželena je predhodna prijava.

prvi dan festivala je pri ZAPS akreditiran s 3KT (sklop B)

___

Petek, 3. oktober 2025, MAO

14:00 – vodstvo po razstavi Marjan Šorli in udomačena arhitektura

vodi kustosinja razstave, dr. Martina Malešič

15:00 – pozdrav in predstavitev drugega dne

15:00 – 19:00 Dober nasvet

brezplačno individualno bančno svetovanje NLB

zaželena je predhodna prijava

15:15 – Ajda Bračič: Materiali minevanja, predavanje

Kaj za arhitekturo pomenijo odvečni materiali, ki neizogibno nastajajo ob vsakodnevni rabi, staranju in propadanju? Kako njen odnos do prahu, patine, plesni in pepela odseva naš odnos do lastne minljivosti?

16:00 – 3x dobra prenova

Kratke predstavitve treh primerov dobre prakse, ki so bile v zadnjih letih izvedene v Sloveniji. Avtorji spregovorijo o situaciji prej in potem, o procesu prenove ter o razmerju investitor-arhitekt-konservator-lokalna skupnost. Po predstavitvah sledi kratka razprava.

Predstavljeni primeri: Hiša Franja (ML arhitektura), Hiša na Dobu (Mateja Panter), Hiša D94 (a2o2)

17:30 – odmor + projekcija filma Power to Renovation: A Question of Values. Poklon iniciativi HouseEurope!

18:00 – Silke Langenberg: Ohraniti na mestu

Arhitektka, dediščinska strokovnjakinja ter profesorica za gradbeno dediščino na ETH v Zürichu bo v svojem predavanju osvetlila sodobne pristope k ohranjanju in ponovni uporabi dediščine.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku

19:00 – Subverzija, inverzija, perverzija

okrogla miza, moderira Tadej Urh

Prenova vedno pomeni tehtanje vrednot, ponovno razsojo med ohranjanjem in spremembo. Kdaj je nova intervencija afirmacija sloja sodobnosti, kdaj subverzija težavne zgodovine, kdaj perverzija? Katere pozicije moči odločajo o tem?

Sodelujejo: Miloš Kosec, Boštjan Vuga, Mateja Kurir, Marija Režek Kambič

20:00 – glasbeno presenečenje

20:30 – druženje + prigrizek

drugi dan festivala je pri ZAPS akreditiran z 2KT (sklop B)

___

Sobota, 4. oktober 2025, Domačija pr’ Lenart

14:00-17:00

Sinergije za prenovo*

Srečanje institucij, organizacij in posameznikov, ki v Sloveniji delujejo na področju razvoja pristopov k ohranjanju in oživljanju stavbne dediščine ter sonaravne gradnje

*dogodek je del Dediščinskega triptiha

Če bi želeli predstaviti svoj projekt, inštitucijo ali dejavnost, se prijavite! Vsi dobrodošli!

Gostujoča predavatelja

Augustas Serapinas – umetnik, Litva

Praksa Augustasa Serapinasa se ukvarja z rekontekstualiziacijo prostorov in arhitekture. Pogosto uporablja najdene predmete, snovi ter materialne ostanke prostorov, najdene na dražbah, kot so deli odslužene jedrske elektrarne ali stene lesenih skednjev, s tem pa manipulira s simbolnimi in snovnimi aspekti dediščine. Serapinasovo delo je bilo predstavljeno na številnih razstavah, med drugim na 57. Biennale di Venezia, Riboci2 in steierischer herbst 22. Samostojne razstave je imel v Kunsthalle na Dunaju, SALTS v Birsfeldenu in CCA v Tel Avivu, njegova dela pa so del zbirk Pinakothek der Moderne v Münchnu, Muzeju sodobne umetnosti v Antwerpnu, galerije Tate in Centra Pompidou.

Silke Langenberg – arhitektka in profesorica, Nemčija/Švica

Arhitektka, dediščinska strokovnjakinja ter profesorica za gradbeno dediščino na ETH v Zürichu. V povezavi s svojimi raziskavami sistemskih stavb obravnava zlasti intrinzično nasprotje med osnovnim konceptom stavbe in materialnim ohranjanjem njene izvirne snovnosti. Njene raziskave vključujejo poskuse racionalizacije gradbenih procesov ter vprašanja razvoja, popravila, prepoznavanja in dolgoročnega ohranjanja serijsko, industrijsko in digitalno proizvedenih konstrukcij.

O Kajži

Kajža (www.kajza.si) na področju izobraževanja, raziskovanja in popularizacije prenove in trajnostnega bivanja deluje od leta 2021. Naš cilj je vzpostaviti prepleteno mrežo strokovnjakov,  opolnomočiti lastnike starih hiš za kakovostno prenovo, raziskovati odnos do snovne zapuščine in izpostavljati prebojne dediščinske prakse. Na portalu objavljamo informativne avtorske članke v obliki praktičnih nasvetov, pogovorov z relevatnimi strokovnjaki, predstavitev referenčnih primerov prenov ter razmislekov o aktualni situaciji pri nas. 

Organiziramo tudi dogodke, delavnice in predavanja. Spomladi 2022 je potekal cikel dogodkov s skupnim naslovom Hiša plava proti toku, na katerih so se predstavljali kolektivi, ki v Sloveniji prakticirajo skupnostno bivanje. V jeseni 2022 je bila v sodelovanju s Centrom za kreativnost in BIO27 izvedena trotedenska delavnica 1498/2022, na kateri so mladi oblikovalci razvijali večnamenski kos pohištva za opuščen kozolec toplar, ki je danes postal prizorišče kulturnih dogodkov. Spomladi 2023 in 2024 je v središču Ljubljane potekal cikel šestih pogovorov, ki so obravnavali aktualne teme v zvezi s prenovo: prenove del arhitekta Ravnikarja, prenove enodružinskih hiš na slovenskem podeželju, teorijo dediščine, prenove na Krasu, problematiko industrijske dediščine ter možnosti za gradnjo brez odpadkov. V letu 2023 smo izvedli projekt Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture, ki je združeval razstavo v galeriji Dessa, tridnevno mednarodno arhitekturno delavnico ter okroglo mizo o prihodnosti arhitekture v ljubljanski Cukrarni. Prav tako je leta 2023 v sodelovanju z Trienal de Arqutectura de Lisboa izšla knjižica Universally Specific – poetični arhitekturni potopis z vožnje od Ljubljane do Lizbone in nazaj. V letu 2024 smo v sodelovanju z zavodom ID20 v Idriji izvedli tridnevno delavnico pripovedovanja zgodb o dediščini, na kateri smo na primeru rudarske hiše Giser razvijali pristope k vključujoči promociji dediščine. 

Kajža je bila izbrana med 25 perspektivnih projektov mednarodne arhitekturne platforme LINA, v katero so vključene vodilne organizacije iz vse Evrope.

O kuratorjih

Ajda Bračič je arhitektka, pisateljica in kustosinja. Je ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021. 

Redno sodeluje s številnimi mediji s področja arhitekture in kulture pri nas (Delo, Mladina, Kino!, Razpotja, Disenz, Ekran, AB, Hiše, Literatura, Sodobnost, Airbeletrina, Piranesi ipd.), bila je tudi izvršna urednica revije Outsider. V zadnjih letih je s sokustosi pripravila več odmevnih razstav o arhitekturi, med drugim Iščem stanovanje … 100 let organizirane stanovanjske gradnje (2021), Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture (2023) ter Grad. Koncepti, predmeti, prostori (2024). Deluje tudi kot raziskovalka v okviru projekta Hei-Transform: Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo.

Leta je 2022 izšel njen literarni prvenec, zbirka kratke proze z naslovom Leteči ljudje, nagrajen s kritiškim sitom in nagrado Maruše Krese, nominiran pa tudi za najboljši literarni prvenec leta. 

Andraž Keršič je študiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter Fakulteti za arhitekturo in oblikovanje, Aalborg na Danskem. Od 2013 – 2017 je sodeloval z arhitekturnim ateljejem Medprostor, med 2018 – 2019 pa z arhitekturnim birojem Maruše Zorec, Arrea arhitektura. 2018 je z nalogo Idejni načrt prenove Frančiškanskega samostana v Ljubljani magistriral na Fakulteti za arhitekturo. Za raziskavo Trajnostni pristopi za varstvo povojne arhitekturne dediščine 20. stoletja je prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Za projekt Mestni park Rakova Jelša je skupaj s projektno skupino prejel Zlati svinčnik za odlično izvedbo. Je avtor večih razstav, z Natalijo Lapajne in Matevžem Čelikom je leta 2019 v MAO Ljubljana kuriral razstavo Prenavljamo!!!, leta 2021 pa z Ajdo Bračič, dr. Bogom Zupančičem in dr. Milošem Koscem razstavo Iščem stanovanje. Leta 2022 je prejel nominacijo za Plečnikovo nagrado, nagrado OHS AWARD, Zlati svinčnik in mednarodno priznanje Piranesi za projekt prenove hiše MM v Domžalah.

Kolofon

Programska zasnova: Ajda Bračič, Andraž Keršič

Grafična podoba in oblikovanje: Benja Pavlin

Produkcija: Kajža, stičišče za prenovo in trajnostno bivanje

Partnerja festivala: Muzej za arhitekturo in oblikovanje MAO, Domačija pr' Lenart

Festival finančno podpira Ministrstvo za kulturo RS

Zlati sponzor: NLB, d.d.

Medijski partner: Portal Moj mojster

VIR: Kajža