Agencija za okolje je obeležila pol stoletja delovanja raziskovalnega središča za proučevanje stanja slovenskih jezer z odprtjem prenovljene čolnarne za čolne, ki služijo rednemu jemanju vzorcev vode za analize.

Agencija za okolje je obeležila pol stoletja delovanja raziskovalnega središča za proučevanje stanja slovenskih jezer z odprtjem prenovljene čolnarne za čolne, ki služijo rednemu jemanju vzorcev vode za analize.

Obeležje obletnice smo pripravili na Agenciji za okolje v sodelovanju z Javnim zavod om Triglavski narodni park, Občino Bled, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Nacionalnim inštitut za biologijo in birojem Ofis arhitekti.

Predstavniki omenjenih institucij so nam predstavili prizadevanja za kakovost Blejskega jezera v preteklosti in prihodnosti.

Mag.  Jože Knez, generalni direktor Agnecije za oklje, je spomnil na začetnico slovenske limnologije, pokojno Špelo Remec Rekar in povedal, da na Agenciji okolje predano nadaljujemo njeno delo in da si želimo, to delo in prenovljen objekt čolnarne spodbudil  druge državne in občinske institucije k nadaljnjemu dobremu delu in medsebojnemu sodelovanju.

Tit Potočnik, direktor Triglavska narodnega parka, je izrazil veselje, da je lahko gostil dogodek obeležitve in izpostavil, da je sodelovanje med organizacijami, ki skrbijo za okolje zgled in motiv tudi drugim skrb za okolje.

Dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja na Agenciji za okolje nas je popeljala nas je skozi 50 let proučevanja stanja Blejskega jezera oz. skozi 50 let delovanja Limnološke postaje Bled. Redko katero jezero se lahko pohvali s tako dolgim nizom podatkov o svoji kakovosti. Omenila ja slabo stanje jezera ob začetku zbiranja podatkov, ter ukrepe za izboljšanje, kot so spust reke Radovne v jezero za dotok sveže vode, postavitev natege, ki vodo iz dna jezera pošilja naprej po Savi, izgradnjo kanalizacije. V nadaljnji skrbi za jezero ostajajo izziv tujerodne (invazivne) vrste.

Blejsko jezero je dar narave občini Bled, kar ji verjetno marsikdo zavida. Ima pa tudi veliko  odgovornost, za njegovo negovanje. Aktivnosti za izboljšanje stanja Blejskega jezera nam je predstavil domačin, župan občine Bled, Anton Mežan. Povedal je, da postopna, ne hipna, izvedba premišljenih ukrepov omogoča, da ukrepe sprejme tudi javnost. Lastnost postopnosti pa je počasnost, kar onemogoča hitrejšo pomoč jezeru. Od ukrepov je omenil umik prometa stran od jezera, dokončno ureditev kanalizacije. Poudaril je, da so ukrepi za kakovost odvisni tudi občin, ki imajo

Na procese v jezerih in na območju prispevnih površin neizbežno vpliva človek – gosta poseljenost, urbanizacija, promet, intenzivna raba  tal v zaledju in obale, ribolov ter turizem za Blejsko jezero predstavljajo velike obremenitve, kar je že pred pol stoletja raziskovalce izzvalo k njegovemu k modeliranju. Z modelom lahko namreč opazujemo dogajanje v jezeru ter identificiramo morebitne vzroke za onesnaževanje ter predlagamo ustrezne rešitve. Na vprašanje Kaj smo se pri modeliranju Blejskega jezera naučili do danes?, je povedla izr. prof. dr. Nataša Atanasova, predstojnica Oddelka za okoljsko gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Temo, ki je bila to poletje precej aktualna in se je izstopila v  medijih – cianobakterije – je predstavila doc. dr. Tina Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo. Cianobakterije so ustvarile kisik in omogočile razvoj rastlin ter življenja na Zemlji, V ekosistemih so primarni proizvajalci, vir hrane, vežejo toplogredne pline in sodelujejo v kroženju dušika. Del vrst proizvaja cianotoksine, nevarne za ljudi in živali; akutno prizadenejo jetra, živčevje ali kožo, dolgoročno so možne genotoksične in druge kronične posledice. Prekomerne razrasti tvorijo “goščo”, zmanjšajo svetlobo in kisik ter povzročajo pogine rib in znižanje biodiverzitete. Ob pojavu gošče sta kopanje in rekreacija  odsvetovana. 

Googlovi zemljevidi v Veliki Zaki še prikazujejo staro dotrajano čolnarno, ki je bila nujno potrebna prenove, in jo lahko primerjali z novo, ki so jo zasnovali v biroju Ofis arhitekti. Prenovljena čolnarna Agencije za okolje v Zaki je tiha, ikonična on oblikovno izrazna. Je skromna, spoštljiva in vpeta v okolje. Ne poskuša konkurirati lepoti  Blejskega jezera, temveč krepi njegovo naravno, kulturno in znanstveno vrednost. Nova čolnarna je  vzorčni model prenove z majhnim vplivom na okolje, ki ima visoko vrednost: takšno, ki ohranja spomin, podaljšuje življenjsko dobo obstoječih struktur in dodaja nove plasti, ki so ekološke in poučne. Ni le zavetje za čolne, temveč podlaga za upravljanje – vode, znanja in same krajine je povedala Špela Videčnik iz arhitekturnega biroja Ofis arhitekti pa je predstavila prenovljen objekt Blejskega jezera - čolnarno.

Mojstru Domnu Ovseniku iz Mizarstva Ovsenik pa je bila zaupana izdelava čolnarne.

VIR: ARSO