Čas je za novo bero knjižnih izdaj in literarnih dogodkov, ki prinašajo svež pogled na literaturo, zgodovino in umetnost. Med jesenskimi novostmi tokrat izstopajo pesniška knjiga Nemogoče dr. Nine Dragičević, pionirsko delo o skladateljicah na Slovenskem, avtobiografski portret Mitje Rotovnika Gremo v Cankarja, pretresljiva spominska pripoved Milovana Đilasa Srečanja s Stalinom, ljubitelji biografij pa bodo lahko posegli po iskreni avtobiografiji Ala Pacina Sonny Boy. Literarni svet je v minulih dneh zaznam

Čas je za novo bero knjižnih izdaj in literarnih dogodkov, ki prinašajo svež pogled na literaturo, zgodovino in umetnost. Med jesenskimi novostmi tokrat izstopajo pesniška knjiga Nemogoče dr. Nine Dragičević, pionirsko delo o skladateljicah na Slovenskem, avtobiografski portret Mitje Rotovnika Gremo v Cankarja, pretresljiva spominska pripoved Milovana Đilasa Srečanja s Stalinom, ljubitelji biografij pa bodo lahko posegli po iskreni avtobiografiji Ala Pacina Sonny Boy. Literarni svet je v minulih dneh zaznamovala novica, da je Nobelovo nagrado za književnost prejel madžarski pisatelj László Krasznahorkai, katerega deli Svet gre naprej in Satanov tango sta v prevodu izšli tudi pri Beletrini.

Nina Dragičević: Nemogoče

Nova knjiga Nemogoče dr. Nine Dragičević je pionirsko delo – prva pesniška knjiga o skladateljicah na Slovenskem. Medtem ko so nas učili, da zgodovina tukajšnjega prostora premore tako rekoč natanko eno skladateljico, Josipino Turnograjsko, jih Nina Dragičević sreča mnogo več, v več stoletjih, v mestih in vaseh. Nina Dragičević Nemogoče začne z: »Nikoli ni bilo mišljeno, da se bodo ta življenja zapisala.« Nato jih zapiše. Kar bi lahko bila znanstvena študija, pri Dragičević tudi v formi in jeziku postane inovativno leposlovno delo. Poetična razprava, hibridna književnost in sijajna pripoved.Mitja Rotovnik: Gremo v Cankarja

V svojem avtobiografskem delu Gremo v Cankarja nekdanji direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik ob vprašanjih priznane novinarke Tanje Jaklič podoživlja, kako se je v senci istrskih borovcev rodil zlati abonma, in kako so na Gradu Strmol večerjali s slovitim Carlosom Kleiberjem. Spominja se koncerta Luciana Pavarottija, za katerega je televizija na Prešernovem trgu naročila montažo najmanjšega možnega ekrančka in je on, seveda, ponorel. Vodenje naše največje kulturne institucije mu je republiško vodstvo SZDL ponudilo kar dvakrat, drugega vabila ni več odklonil.Milovan Đilas: Srečanja s Stalinom

Milovan Đilas v knjigi Srečanja s Stalinom razkriva blišč dekadentnega življenja sovjetskega vrha, bedo na moskovskih ulicah, klečeplazenje Stalinovih sodelavcev ter pretkanost sovjetske politike do Jugoslavije in držav vzhodne Evrope, predvsem pa Stalinovo željo, da bi podjarmil ves svet. Avtor se je z njim srečal trikrat. Stalin je na njem preizkusil vse svoje zvijače, pokazal mu je svoj šarm in silovito jezo. Đilas knjigo zaključi s kratko analizo Stalinovega značaja, kjer na trenutke znova poskuša upravičiti njegova dejanja, ob zavedanju, da Stalin ni človek, kakršnega si je predstavljal pred srečanjem z njim. Pretresljiva in osebna izpoved o komunističnem samodržcu in zločincu.Al Pacino: Sonny Boy

Al Pacino, eden najbolj priljubljenih igralcev, je pri štiriinosemdesetih izdal svojo avtobiografijo Sonny Boy. Gre za knjigo, ki je nastajala več let, v njej pa slavni igralec opiše svojo pot od otroštva pa vse do danes. Pacino je v svoji karieri ustvaril ogromno odmevnih filmskih in tudi gledaliških vlog. V knjigi Al Pacino med drugim nadvse iskreno spregovori o odraščanju brez očeta ob izjemno ljubeči, a duševno bolni materi, o obiskovanju slovite newyorške srednje šole za scensko umetnost in dvakratnem bankrotu, o vseh ženskah, ki jih je ljubil, predvsem pa z vso gorečnostjo piše o popolni predanosti igranju, ki je bilo zanj vedno življenjskega pomena. Eden in edini – Alfredo James.

Nobelova nagrada za književnost v roke madžarskega avtorja Lászlá Krasznahorkaia

Prejemnik letošnje Nobelove nagrade za književnost je kultni madžarski pisatelj László Krasznahorkai. Nagrado je prejel "za svoj prepričljivi in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti". Beletrina je v preteklih letih v prevodu izdala dve njegovi deli, in sicer Svet gre naprej in Satanov tango, ki je izšel v sklopu festivala Literature sveta – Fabula 2023, ko je avtor tudi gostoval na festivalu.

„Zelo sem vesel, da sem prejel Nobelovo nagrado – predvsem zato, ker ta nagrada dokazuje, da literatura obstaja sama po sebi, ne glede na različna neliterarna pričakovanja in da se jo še vedno bere. Tistim, ki jo berejo, daje določeno upanje, da lepota, plemenitost in vzvišenost še vedno obstajajo same po sebi. Morda daje upanje celo tistim, v katerih življenje še komajda utripa. Zaupajte, tudi če se zdi, da za to ni razloga," je povedal Krasznahorkai.

László Krasznahorkai (1954) je zaradi svojega prepoznavnega sloga že kmalu zaslovel kot izjemen pisec del, v katerih se edinstveno prepletajo postmodernizem in melanholija, predmetni svet in nadčutnost, eksistencializem in pretanjena metaforika. Susan Sontag ga je imenovala sodobni madžarski mojster apokalipse, W. G. Sebald pa je univerzalnost njegove vizije primerjal z Gogoljevimi Mrtvimi dušami. Avtor je za svoja dela sicer prejel številne domače in prestižne tuje literarne nagrade, med drugim nagrado Brücke-Berlin (2010), Prima Primissima (2012), veliko nagrado Vilenice (2014), leta 2015 pa kot prvi Madžar tudi prestižno nagrado booker. Leta 2019 je prejel ameriško nagrado za književnost in leta 2021 avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost.

Simpozij ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne

Beletrina z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije v torek, 14. oktobra, ob 10. uri vabi na simpozij ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Simpozij bo ponudil poglobljen razmislek o enem najbolj prelomnih in travmatičnih obdobij v zgodovini človeštva. Simpozij, ki bo potekal v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Celovška cesta 23, 1000 Ljubljana), bo moderiral publicist in novinar Gašper Stražišar. Na simpoziju bo sodeloval tudi Beletrinin avtor dr. Jože Pirjevec.Druga svetovna vojna ni pustila le globokih sledi na zemljevidu sveta, temveč je trajno zaznamovala tudi kolektivni spomin, identiteto narodov in temelje sodobne Evrope. Ob obletnici tega zgodovinskega preloma bo simpozij osvetlil nekatere manj izpostavljene vidike vojne in njenega dolgotrajnega vpliva, tako v zgodovinopisju kot v umetnosti, kulturi, politiki in vsakdanjem življenju. Simpozij bo združil zgodovinarje, literarne in kulturne teoretike, umetnike ter druge strokovnjake, ki bodo s svojih perspektiv prispevali k širšemu razumevanju pomena druge svetovne vojne osemdeset let pozneje, v času novih globalnih izzivov in naraščajočih družbenih napetosti.Program simpozija

Predstavitev knjige Foltrefer zgodovinarke Mateje Ratej

V četrtek, 16. oktobra, bo s pričetkom ob 18. uri v Knjigarni Beletrina Maribor potekala predstavitev knjige Foltrefer zgodovinarke in urednice Mateje Ratej. O knjigi se bo z avtorico pogovarjal direktor Beletrine Mitja Čander.

Foltrefer obravnava družbeno turbulentni čas mariborskih štiridesetih let 20. stoletja, ki je zaradi preloma epoh le redko obravnavan v isti sapi. To je pripoved o navdihujoči moči gosto razpredene nevidne mreže ljudi, ki je leta 1941 nastala kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda in bila zmožna z nenehno vznikajočimi interakcijami med ljudmi organsko delovati samo v ekstremnih razmerah med življenjem in smrtjo.

Zgodovinarka Mateja Ratej, zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, je urednica Biografskih študij v okviru zbirke Življenja in dela, področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij. Posveča se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. V mikro- in kulturnozgodovinskih študijah raziskuje biografije nekdanjih bolj ali manj anonimnih posameznikov, saj je šele skozi njihova življenja mogoče uzreti prepričljiv približek obravnavane dobe. V pripovedih Mateje Ratej na slikovit način oživijo zgodovinska obdobja in osebe, ki nosijo pristne zgodbe, ki jim verjamemo.

Arhitektura v literaturi: Zgodbe slovenske arhitekture

V torek, 14. oktobra, bo s pričetkom ob 18. uri v Centru arhitekture Slovenije (Stritarjeva ulica 7, Ljubljana) v okviru serije arhitekturno-literarnih dogodkov potekala predstavitev knjige arhitektov Špele Kuhar in Roberta Potokarja. Delo na skoraj 500 straneh ponuja izviren in premišljeno oblikovan pregled slovenske arhitekture.

Knjiga, ki sta jo avtorja podnaslovila Petdeset zgodb o slovenski arhitekturi skozi čas, prostor in ustvarjalce, bralcu približa zgodovino slovenske arhitekture s pomočjo zgodb in fotografij. Prav posebna je že naslovnica s kozolcem. Kuhar in Potokar pojasnjujeta, da sta ga izbrala prav zaradi dejstva, ker to ni klasični kozolec, temveč lebdeča streha, delo arhitekta Otona Jugovca, s katerim so na sodoben način in z upoštevanjem tradicije zaščitili arheološke izkopanine. To pa je le ena izmed mnogih zanimivosti, ki sta jo želela predstaviti bralcem. Komunikativna knjiga, ki očara s svojo odprtostjo in širino, se kronološko sprehodi vse od koliščarjev in mostiščarjev do arhitekture 21. stoletja.

Literarni prvenec Helene Šuklje Bližina na recept že v knjigarnah

Bližina na recept je zbirka dvanajstih kratkih zgodb, ki s svojo jezikovno dovršenostjo in sporočilnostjo ponuja vznemirljivo bralsko izkušnjo. S svojim literarnim prvencem Helena Šuklje, sicer magistra farmacije, ki dela na področju razvoja zdravil, sproža vrsto miselnih povezav – ali gre že pri naslovu za paradoks, ironijo, nadzorovano odmerjanje ali redko dobrino, ki umanjka, in je na recept celo pričakovana? Vabljeni k ogledu videoposnetka, ki razkriva del njene zgodbe.

Beletrina v živo o Eichmannu v Jeruzalemu Hannah Arendt

Pretekli mesec je v Beletrini v živo gostoval sociolog in politični analitik dr. Gorazd Kovačič, s katerim se je urednik Andraž Gombač pogovarjal o knjigi Eichmann v Jeruzalemu, delu priznane ameriške intelektualke, politične filozofinje in zgodovinarke Hannah Arendt. Knjiga temelji na reportažnih prispevkih filozofinje za časopis The New Yorker s procesa, na katerem so leta 1960 sodili nacističnemu poveljniku Adolfu Eichmannu. Reportaže Arendtove so v javnosti dvignile obilo prahu, zato se je avtorica odločila za njihovo razširjeno izdajo v knjigi, delo pa je postalo eno ključnih, ki razlaga okoliščine nacističnega načrta genocida nad Judi. Gre za temeljno in še vedno aktualno delo priznane filozofinje.

AirBeletrinin natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2025!

Uredništvo spletnega portala AirBeletrina tudi letos, štirinajstič zapovrstjo, razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Rok za oddajo prispevkov je 3. november, do polnoči.

Žirija bo izbrala štiri finaliste, glavna nagrada znaša 300 evrov. Na AirBeletrini objavljene in honorirane bodo tudi ostale tri izbrane kratke zgodbe. Njihove naslove bo Beletrina razglasila na Ta veseli dan kulture, v sredo, 3. decembra, ob 18. uri, na svečanem večeru v Pritličju na Mestnem trgu v Ljubljani, kjer bomo prisluhnili tako poročilu žirije kakor tudi pogovoru z nagrajenkami in nagrajenci, ki bodo prejeli tudi knjižno darilo.

O zmagovalcu bo odločala tričlanska žirija, ki jo sestavljajo pisateljica in profesorica slovenščine dr. Vilma Purič, knjižna urednica na Beletrini Mateja Arnež ter literarni kritik in novinar Gašper Stražišar.

Kot nova sodelavka na Beletrini prinaša izostren občutek za komunikacijo, preizkušen v medijih in poslovnem svetu, a tudi veliko spoštovanje do literature. Inesa Grobler se je po letih dela na različnih področjih marketinga odločila, da svoje znanje in energijo usmeri v stvar, ki jo spremlja že od mladosti – v knjige. Pri Beletrini je našla prostor, kjer se prepletajo ustvarjalnost, strategija in zgodba. Z njo smo spregovorili o tem, kaj jo pri delu navdihuje, kako razume moč zgodb ter kako vidi prihodnost Beletrine.

VIR: Beletrina